MONŠTRANCA: zlata ali srebrna posoda s steklenim delom, v katerega se postavi Najsvetejše. V steklenem ali kristalnem delu je nastavek na katerega se položi sv. hostija.
KADILNICA IN ČOLNIČEK: posoda s pokrovom, ki visi na verižicah, ladjica je posoda s kadilom.
POSODICI ZA VINO IN VODO: največkrat stekleni, v njih sta voda in vino.
PRTIČEK: prtič v katerega si duhovnik obriše roke.
ASPERSORIJ IN ASPERGIL (kropilo): posoda z blagoslovljeno vodo in kropilo izdelano kot luknjičasta krogla na ročaju.
PORAMNIK (amikt, humerale): bel platnen prt, s katerim si duhovnik pri oblačenju ovije vrat, rame in pleča.
ALBA: dolga bela mašna srajca, ki jo duhovnik obleče pod druga bogoslužna oblačila.
OLTAR: je daritvena miza, kamnita ali vsaj s posvečenim kamnom, na katerem se mašuje. V ta kamen škof ob posvetitvi položi in zapečati relikvije sv. mučencev.
KELIH in PATENA: od škofa posvečena ter za sveto daritev namenjena čaša in krožnik.
OBHAJILNI KROŽNIČEK: drži ga strežnik med obhajilom pod brado obhajanca.
CIBORIJ: posebna sveta posoda, v kateri se hranijo svete hostije za obhajanje vernikov.
TELESNIK (korporal): je štirioglat platnen prt, na katerega se med sv. Daritvijo postavi kelih in sv. hostija. Izven sv. maše se zložen hrani v posebni torbici, BURZI.
PALA: štirioglato poškrobano platno s katerim pokrivamo to, kar je v kelihu.
PURIFIKATORIJ: bel prtič, s katerim duhovnik obriše kelih in pateno.
PLAŠČEK: ogrinjalo liturgične barve, ki pokriva kelih do darovanja in po izmivanju.
PAS: vrvica, s katero duhovnik podveže albo.
NAROČNICA (manipelj): iz robca, s katerim si je duhovnik brisal pot (in mnogi tudi solze), je nastal prt liturgičnih barv, ki ga nosi duhovnik na levi roki v znamenje, da je pri najsvetejšem opravilu.
ŠTOLA: dostojanstveni šal, znamenje duhovniške oblasti.
MAŠNI PLAŠČ: mašnikovo vrhnje oblačilo liturgične barve.
VEČERNIČNI PLAŠČ: duhovnikovo ogrinjalo pri bogoslužnih opravilih izven sv. maše.
ROKET: belo, srajci podobno oblačilo, krajše od albe. Nosi ga duhovnik pri delitvi zakramentov.
PORAMNO OGRINJALO (velum): ima na sebi duhovnik, kadar nosi sv. Rešnje Telo in svete posode.
No tukaj bi dodal le še nekaj podrobnosti:
OdgovoriIzbrišiMonštranca oz. drugi sveti predmeti, ki služijo pri bogoslužju, so lahko narejeni tudi iz drugih materialov, ki so v določeni deželi v posebni časti (e.g. slonovina), mednje pa gotovo ne bi uvrstili stekla.
Pas, s katerim si duhovnik, diakon ali kak drug primeren služabnik pripaše albo k telesu, imenujemo tudi cingulum.
Večerni plašč ali pluvial (iz lat. pluvia, ae dež), roket smemo imenovati tudi koretelj ali, staroslovensko, superpelicej (sicer so majhne razlike med nošenjem koretlja in superpeliceja, vendar ni bistvenih razlik).
Poznamo tudi več vrst plaščev: starogotski, rimski itd.
Iacobus, hvala za dopolnilo!
IzbrišiV kratkem bomo dodali tudi prispevek o simboliki bogoslužnih predmetov in oblačil.
No, en majhen komentar: superpelicej ni staroslovensko, ampak latinsko "super pelliceum", torej "nad krznom".
IzbrišiZa več informacij pa: dr. Franc Ušeničnik: Katoliška liturgika,1945. Izredno zanimiva knjiga, v bistvu učbenik za liturgiko. Pred l. 1969, seveda. :)
J.
Se že veselim :)
OdgovoriIzbrišiPozdrav braći slovencima iz Srbije. Svaka čast nek se sveta vjera širi
OdgovoriIzbrišiIvan
Pozdrav tudi tebi! Hvala za pohvalo. :)
IzbrišiSuperpelicij ima široke rokave in se ga nosi kot korno oblačilo ali če nimaš čezenj oblečeno ničesar drugega, roket pa ima ozke stisnjene rokave in se ga nosi pod obleko, npr. pluvialom. Oboje se nosi samo preko talarja. Korok ali koretelj pa je drugo ime za superpelicij.
OdgovoriIzbrišiBi mogoče lahko objavili seznam in razlago vseh bogoslužnih predmetov, ki jih uporabljajo(mo) in s katerimi se srečujemo ministranti? Hvala.
OdgovoriIzbrišikako se imenuje črna obleka ki jo nosi duhovnik
OdgovoriIzbrišiTalar.
Izbriši