torek, 24. september 2019

Tretje romanje v Oglej – 21. 9. 2019


Na tretjem romanju »K izvirom naše vere po izročilu svetega Marka« smo udeleženci ponovno lahko v polnosti doživeli pristno izkušnjo katoliške vere. Ta izkušnja ne splahni, ampak ostane del nas ter nas napravi še bolj zveste, predane in bojevite služabnike Našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Romanje se je podobno kot lani začelo na oglejskem Belvederu. Ob molitvi rožnega venca in petju tradicionalnih verskih pesmi smo se najprej odpravili proti oglejski četrti Monastero. Na god evangelista Mateja je bila njemu v čast darovana tradicionalna peta sveta maša. Petje je vodila Schola cantorum »Laetificat juventutem meam« iz Ancignana. V polni cerkvi je ob prisotnosti duhovnikov v koru in možnosti spovedi pred cerkvijo mašnik slovesno daroval »brezmadežni dar«, kakor moli pri darovanju kruha.

V pridigi nas je mašnik spodbudil k posnemanju zgleda sv. Mateja in slavnih apostolov v zvestobi do Jezusa. Mašnik nas je tudi opozoril, naj ne zametujemo Božjih darov kot Juda, ki je zaradi tega izgubil Boga za vso večnost (pridiga je dostopna tukaj).

Po sveti maši smo se v procesiji odpravili v k veličastni oglejski baziliki Marijinega vnebovzetja, kjer smo najprej obiskali bližnjo krstilnico. V njej smo izpovedali vero sledeč obrazcu oglejske veroizpovedi.


Med petjem litanij vseh svetnikov smo se nato odpravili v kripto, kjer so v čaščenje izpostavljene relikvije slavnih mučencev sv. Mohorja, sv. Fortunata, sv. Anastazije ter mnogih drugih mučencev. Tam smo svete relikvije primerno slovesno počastili ter tako zaključili to lepo izkušnjo.


Na koncu moramo izraziti čestitke in zahvalo italijanskim bratom v veri zaradi tako dobro organiziranega romanja. Naj jim Bog obilno poplača!





torek, 17. september 2019

ROMANJE SUMMORUM PONTIFICUM 2019


Tudi letos bo konec oktobra v Rimu potekalo letno romanje Summorum Pontificum. Romanje, že osmo po vrsti, je gotovo izjemna romarska izkušnja. Na blogu si lahko preberete poročili iz leta 2014 in 2017:


Posredujemo program letošnjega romanja vernikov in njihovih različnih združenj, ki spodbujajo širjenje tradicionalne rimske liturgije.

Petek, 25. oktober


15.45: Križev pot v cerkvi svetega Ludvika, vodi Inštitut Dobrega pastirja

17.15: Sveta maša v baziliki Svete Marije mučencev (Pantheon) – organizirajo Norbertinci iz Godolla, petje zbor  cerkve sv. Mihaela iz Budimpešte (Juventutem)

 Sobota, 26. oktober

9.30: Adoracija v baziliki sv. Lovrenca

10.30: Procesija po ulicah Rima

12.00: Slovesna pontifikalna sveta maša na oltarju Katedre vatikanske bazilike sv. Petra, ki jo bo daroval msgr. Dominique Rey, škof škofije Frejus – Toulon (Francija); petje bo vodil maestro Aurelio Porfiri (CNSP)

 Nedelja, 27 oktober

9. 00: Sveta maša v cerkvi Santi nomi di Gesu e Maria (ICRSS)

11.00: Pontifikalna sveta maša v cerkvi Santissima Trinita dei Pellegrini, maševal bo msgr. Dominique Rey


Vabljeni!

petek, 13. september 2019

Homilija na nedeljo 8. 9. 2019


Marijina vera in problemi tradicionalnih kristjanov

Lahko smo veseli in hvaležni Bogu, da danes kot tradicionalno gibanje v Sloveniji obhajamo prvo sveto mašo po tradicionalnem obredu v nedeljo in ob tem še na mali šmaren – praznik Marijinega rojstva. Kakor sem poudaril ob peti obletnici prve tradicionalne svete maše se zdi, da nas Marija posebej vodi in je to njeno delo. Tako je tudi današnja prva nedeljska sveta maša ravno na Marijin praznik. To naj bo danes naše skupno veselje in se zato z vsem srcem zazrimo v Marijo, naš vzornico, našo vodnico, kraljico in našo mater.

Ob tem se moramo zavedati, da dela, ki ima izvor v Bogu in je zato Božje, ne more uničiti noben zunanji sovražnik, ampak samo mi sami, če svojega poslanstva ne bomo izvršili. Lep primer te resnice lahko vidimo pri Izraelcih. Nihče jim ni mogel do živega, ko so bili zvesti Bogu in s tem Božje ljudstvo. Ko so od Boga odpadli niso bili več Božji, s tem pa so postali premagljivi. Tudi Cerkve ne more uničiti noben sovražnik. Dokler ostanemo znotraj Cerkve gradimo Božje kraljestvo na zemlji – ko z grehom odpademo od Kristusa in Njegove Cerkve se začnemo pogubljati. Zvestim velja stavek apostola Pavla: »Njim, ki ljubijo Boga vse pripomore k dobremu.« (Rim 8,28)

Pred kratkim sem poslušal govora patra Rippergerja[1] (link, link), ko je govoril o grehih katoličanov, ki imajo radi tradicionalno liturgijo. Govor se me je zelo dotaknil in me tudi navdušil za Boga in upam, da bo k temu spodbudil tudi vas. Ti grehi so velika nevarnost in nas lahko na prikrit način odvrnejo od glavnega namena tradicionalnega gibanja, to je svetosti. Iz njegovega govora sem izbral tri pomembne poudarke, ki jih mi, ki ljubimo Tradicijo, pogosto zagrešimo.

Tradicionalni kristjani so nagnjeni h gnosticizmu. S tem pa ima v mislim to, da tradicionalisti mislijo, da imajo samo oni nekakšno skrivnostno spoznanje o sveti tradiciji, ki ga drugi ljudje nimajo. Zaradi tega gledajo z viška na ljudi, ki nimajo tega spoznanja, kar pa je kratko malo napuh. In kakor je za gnostike značilna nečistost, tako je na žalost marsikdaj značilna tudi za tradicionaliste, ker nečistost ima svoj izvir v napuhu. Bog domišljavim ljudem dopusti, da padejo v najhujše grehe, da bi bili ponižani in s tem rešeni napuha – ker je napuh najhujša bolezen, ki duši zapre vstop v nebesa.

Dragi bratje in sestre, če pa pogledamo MARIJO – v njej ni sence napuha. Ona je ponižna Gospodova dekla. Marija se ni prevzela, ker je Božja mati. Ne moremo si predstavljati, da bi bila Marija v sebi vzvišena in bi s prezirom gledala na druge, češ: »Jaz sem! Jaz sem rodila Boga! Vi… vi ste pa manj vredni.« Če pomislimo tudi na današnji evangelijski odlomek o Jezusovi ozdravitvi desetih gobavcev. Kaj je bila razlika med tistim gobavcem, ki se je vrnil in dal čast Bogu (prim. Lk 17,12) in onimi devetimi gobavci, ki se niso vrnili? Kam je šlo teh devet, če ne se hvalit pred ljudmi, češ: »Glejte me, jaz sem ozdravel!« Dajali so čast sebi in ne Bogu, kakor ozdravljeni mož, ki se je vrnil k Jezusu. Če premišljujemo o sebi lahko vidimo, da nimamo zaslug, da smo uvideli véliko lepoto tradicionalne liturgije – prav posebnih zaslug za to nimamo – to je vse od Boga in njemu je potrebno dati čast.

Ripperger dalje pravi, da tradicionalisti zelo pogosto postanejo razočarani, ker vidijo vse mogoče probleme in nepravilnosti znotraj Cerkve. Pravi, da pogosto grešijo, ker neprenehoma premišljujejo samo nepravilnostih znotraj Cerkve. Sodijo stvari iz tega čustva razočaranja, čemur se pridruži še jeza, kar jih pripelje do nepravilnih sodb, kot na primer, da je vse brezupno ali vse prekleto. Ripperger nas opozarja, da naj stanje v Cerkvi ne vpliva na naše duhovno življenje, naj nas ne odvrača od naše hoje po poti svetosti. Omenja sv. Tomaža Akvinskega, ki uči naj vse stvari sodimo z razumom. Pravi, da takrat, ko vidimo kakšne nepravilnost v Cerkvi storimo tri stvari:
1.     Zahvalimo se Bogu, da smo jih prepoznali, kot nepravilnosti
2.     Storimo nekaj za to, da bi bile nepravilnosti odpravljene. Predlaga  – kot npr. molitev in pokora
3.     Ne imeti samo idejo o popolni in zdravi Cerkvi, ampak se truditi, da bi bila Cerkev bolj popolna in zdrava!!!

MARIJA POD KRIŽEM – Dajmo si pred oči naslikati Marijo, ki pod križem drži v naročju svojega mrtvega sina. Kaj bi bilo vse v njenem srcu? Razočaranje; jeza; obtoževanje farizejev… Ne! Kančka jeze ni bilo v njej – verovala je in trpela s svojim Sinom! Odpuščala in delala pokoro, k čemur poziva tudi nas, njene otroke.

Ripperger opozarja tudi na greh neurejene radovednosti – Kaj ima v mislih? Ko vidimo neko napako ali problem znotraj Cerkve ga hočemo razumeti bolje, kar je čisto legitimno, vendar gre včasih le za napačno radovednost in stalno iskanje stvari, ki so v Cerkvi narobe. Ripperger pravi, da se lahko to potem tako sprevrže, da se celo naslajaš nad napakami. Da si pravzaprav vesel, ko najdeš napako, da se lahko zgražaš. Bodimo zelo previdni! Taka neurejena radovednost lahko uniči našo vero, če nismo pozorni. To na nas vpliva psihološko in duhovno, kar je demonsko. Hudič bo uporabil napake v Cerkvi, da bi nas vznemiril in onemogočal napredovanje v našem duhovnem življenju. Ripperger pravi, da nas tudi resnica na katero nismo intelektualno, psihično in duhovno pripravljeni in smo se z njo seznanili zaradi neurejene radovednosti ovira oz. nam škodi. Pater predlaga branje spisov duhovnih oseb, ki zelo objektivno in zrelo pristopajo k problemu in da ne beremo spisov tistih, ki zelo čustveno in napadalno pišejo o problemih v Cerkvi. Poleg tega pa z neurejeno radovednostjo zapravimo čas, ko bi lahko brali dela svetnikov in se poglabljali v veri. Naša naloga je poznati vero – ne problemov v Cerkvi. Naša naloga je moliti, častiti Boga, kakor ozdravljeni gobavec, ki se je vrnil k Jezusu; brati knjige, ki nas bodo učile o sveti veri! Tudi MARIJA ni premišljevala, kaj je ta ali oni veliki duhovnik slabega storil; kdo je bil prisoten na sinedriju, ko so obsodili Jezusa in kdo ne. Marije niso zanimali škandali farizejev in vernikov? Tega seveda ni opravičevala – vendar je ob tem ostala ponižna in notranje zazrta v Boga in tako največ prispevala k odrešenju vsega človeštva.

Dragi bratje in sestre. Storimo vse, da teh grehov, ki jih omenja pater Ripperger ne bi mogli očitati tradicionalnemu gibanju v Sloveniji in če smo se v njih prepoznali storimo vse, da jih iz svoje duše izkoreninimo! Kaj nam koristi tradicionalna sveta maša, če nismo sveti – kakšno sliko dajemo navzven in navznoter? Naša prva in glavna naloga je rasti v svetosti, hkrati pa prositi Boga, da nam da moč, da slabo stanje v Cerkvi ne vpliva na naš vero! Danes si na nov, globlji način, postavimo pred oči Devico Marijo! Glejmo jo in želimo si njene vere! Popolno se posvetimo Devici Mariji in se nam bo tudi ona scela izročila. Naj zaključim z besedami Ludvika Marija Grigniona Monfortskega: »Presveta Devica vam bo delila svojo vero, ki je bila na Zemlji večja od vere vseh očakov, prerokov, apostolov in vseh svetnikov… Čisto vero, ki vam bo pomagala, da se ne boste več menili za čutno in izjemo; živo vero, ki jo bo navdihovala zastonjska ljubezen, zaradi katere boste, vse kar delate, delali iz čiste ljubezni; trdno vero, neomajno kakor skala, zaradi katere boste ostali trdni in stanovitni sredi neviht in pretresov; dejavno in prodorno vero, ki vam bo kakor skrivnostni ključ omogočala vstop v Kristusove skrivnosti, v poslednje skrivnosti človekovega obstoja in v samo Božje srce; pogumno vero, zaradi katere se boste brez oklevanja lotevali velikih stvari za Boga in za odrešenje duš in jih speljali do konca; in končno vero, ki bo vaša goreča plamenica, vaše Božje življenje, vaš skriti zaklad Božje modrosti in vaše vsemogočno orožje, s katerim boste razsvetljevali tiste, ki so v temi in smrtni senci, da boste vnemali mlačne in tiste, ki potrebujejo razbeljeno zlato zastonjske ljubezni, da boste z življenjem navdali tiste, ki so umrli po grehu, da se boste s svojimi milimi in mogočnimi besedami dotikali in prevračali marmornata srca in libanonske cedre in končno, da se boste uprli hudiču in vsem sovražnikom odrešenja.«

Amen.



[1]                 Pater Ripperger je spoštovani eksorcist, ki je zaključil doktorat iz filozofije na Papeški univerzi sv. Križa in je bil večletni profesor na bogoslovju FSSP, kjer je poučeval moralno in dogmatično teologijo. Je ustanovitej tradicionalne skupnosti duhovnikov eksorcistov, Doloranov.

ponedeljek, 9. september 2019

TLM Ljubljana 8. 9. 2019

Blaženi kardinal Stepinac nas uči: "Če je kje raj na zemlji, ga duhovnik in vernik najdeta pri žrtvi svete maše."

Kropljenje ljudstva

Pristopne molitve - mašnik moli Confiteor

Petje svetega evangelija

Canon Missae

Pogled iz kora

ponedeljek, 2. september 2019

Kropljenje ljudstva pred glavno nedeljsko sveto mašo

Mašnik pristopi v večerničnem plašču (pluvialu) k oltarju. Pred stopnico vzame kropilnico ter trikrat pokropi oltar, potem sebe in strežnike ter zapoje predpev (antifono): »Pokropi me« ali »Videl sem vodo« (v velikonočnem času). Zbor ali verniki nadaljujejo, mašnik pa gre medtem po cerkvi in kropi ljudstvo.

Med letom:
(Ant.) Pokropi me, Gospod, s hizopom in očiščen bom; umij me in bolj ko sneg bom bel.
(Psalm 50, 3) Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti
  Slava Očetu ...
(Ant.) Pokropi me, Gospod, s hizopom in očiščen bom; umij me in bolj ko sneg bom bel.
(Na tiho in cvetno nedeljo se »Slava Očetu ...« izpusti.)

O velikonočnem času:
(Ant.) Videl sem vodo, tekočo od templja, od desne strani, aleluja; in vsi, h katerim je dospela ta voda, so se zveličali in bodo govorili: aleluja, aleluja.
(Psalm 117, 1) Hvalite Gospoda, ker je dober; zakaj vekomaj traja njegovo usmiljenje.
  Slava Očetu ...
(Ant.) Videl sem vodo, tekočo od templja, od desne strani, aleluja; in vsi, h katerim je dospela ta voda, so se zveličali in bodo govorili: aleluja, aleluja.

Ko se mašnik vrne pred oltar, moli:
V.
Pokaži nam, Gospod, svoje usmiljenje! [Aleluja].

O.
In daj nam svoje zveličanje [Aleluja].
V.
Gospod, usliši mojo molitev.
O. In moj klic naj pride k tebi.
V.
Gospod z vami.
O. In s tvojim duhom.

Molimo. Usliši nas, sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, in pošlji nam dobrotljivo iz nebes svojega svetega angela, ki naj čuva, podpira, varuje, obiskuje in brani vse, ki prebivajo v tem bivališču. Po Kristusu, Gospodu našem. 
O. Amen.
To kropljenje ljudstva z blagoslovljeno vodo nas spominja na sv. krst, ko smo se po krstni vodi in Svetem Duhu prerodili v novo, božjo stvar in se včlenili v skrivnostno Kristusova telo, v sv. Cerkev. Ta prevažni dogodek naj bi čim pogosteje podoživljali. V zvezi s tem kropljenjem naj bi se odpovedali satanu (grehu) ter se z vsem posvetili Kristusu! To nam bo dajalo vedno nove moči v borbi zoper greh ter nas spodbujalo k delu za božje kraljestvo.


V latinščini:

Asperges me, Domine, hyssopo, et mundabor: lavabis me, et super nivem dealbabor.

Ps. Miserere mei, Deus, secundum magnam misericirdiam tuam.
V. Gloria Patri, etc.
Ant. Asperges me, etc.

V. Ostende nobis, Dómine, misericórdiam tuam.
R. Et salutare tuum da nobis.

V. Domine, exaudi orationem meam.
R. Et clamor meus ad te veniat.

V. Dominus vobiscum.
R. Et cum spiritu tuo.



Oremus.

Exaudi nos, Domine sancte, Pater omnipotens, æterne Deus; et mittere digneris sanctum Angelum tuum de cœ;lis, qui custodiat, foveat, protegat, visitet, atque defendat omnes habitantes in hoc habitaculo. Per Christum Dominum nostrum. Amen.

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...