1. Molitev ob stopnicah nas spominja žalostne dolge dobe, ko je človeški rod pričakoval Mesija Odrešenika, pa mu ni bilo dopuščeno, spoznati pravega Boga in stopiti v njegovo svetišče.
2. Vhod nas spominja prerokovanj Stare zaveze, ki nam bodi vhod k verski resnici.
3. «Slava Bogu na višavah« nas spominja skrivnostnih dogodkov v Betlehemu.
4. Molitev nas spominja Gospodove mladosti in njegovih molitev v puščavi.
5. Berilo nas spominja naukov, ki so jih dajali ljudstvu apostoli, a jih ljudstvo ni sprejelo. Evangelij se bere na drugi strani oltarja, ker se je sveti nauk oznanjeval poganskim narodom, Judje pa so bili zavrženi.
6. Evangelij nas spominja Gospodovih naukov, ki jih poslušamo stoje, v znamenju največjega spoštovanja in v znamenje, da smo pripravljeni izvršiti, kar je Gospod naročeval.
7. Darovanje nas spominja, kako se Gospod pripravlja k daritvi, katera se bo izvršila na Kalvariji.
8. Tiha molitev nas spominja, kako se Gospod odteguje ljudstvu, ki ga hoče proglasiti za kralja, in farizejem, ki ga zasledujejo.
9. Predglasje nas spominja na slovesni vhod v Jeruzalem, ko ga je ljudstvo na cvetno nedeljo sprejelo z največjo radostjo.
10. Molitve pred povzdigovanjem nas spominjajo na molitev Gospoda kot Visokega duhovnika, ki jo je opravil po zadnji večerji.
11. Povzdigovanje nas spominja Gospoda na križu.
12. Molitve po povzdigovanju nas spominjajo dogodkov, ki so se vršili, ko je Gospod visel tri ure na križu.
13. Sedmere prošnje Očenaša so nam spomin sedmerih zadnjih izrekov Gospodovih.
14. Prelomljena hostija nam je spomin Gospodove smrti, in košček Najsvetejšega, ki ga dene mašnik v kelih, nas spominja, da je Gospodova duša odšla doli v predpekel.
15. Jagnje božje nas spominja, da si je ljudstvo ob križu skesano trkalo na prsi.
16. Sv. Obhajilo je spomin Gospodovega pogreba.
17. Zadnja molitev nas spominja Gospodovih prikazovanj po vstajenju. »Ite missa est« nam je spomin naročila: » Idite v svet in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu«; zadnji evangelij pa nas spominja na oznanjevanje sv. Evangelija po vsem svetu.
Tako je sv. maša podoba vsega Gospodovega življenja.
Sv. Alfonz Ligvorijan. Resnice za večnost. Celovec: Družba sv. Mohorja; 1916; 148-150
Sijajen članek! Res neverjetno je, kako bogata je simbolika katoliškega bogoslužja (v prvi vrsti seveda starega, pa tudi novega). Žal večina katoličanov ne ve skoraj nič o tem, kar dovolj zgovorno priča o stanju sodobne kateheze...
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni in hvala za pohvalo objave tega članka.
OdgovoriIzbrišiRes se v že tako kratkem, blogu prijaznem, zapisu da videti krasno simboliko, ki jo različni deli svete maše po starodavnem obredu prikazujejo vernikom, udeleženim pri sveti daritvi. To je vendar zapisal škof in cerkveni učitelj!
Da bi stvar globlje in bolje spoznali Vam priporočam izvrstno knjigo. To je Razlaga svete maše po č.o. Martinu Cochem-u. Martin Cochem(+1712) je bil nemški kapucin, teolog, pridigar in pisatelj. Knjiga je bila pri nas izdana leta 1875, 1879 in 1905. Kljub starosti jo boste lahko dobili z medknjižnično izposojo.
Prekrasen prikaz simbolike!
OdgovoriIzbriši