četrtek, 17. april 2014

Liturgija velikega četrtka



I. Liturgija z leviti

I. Priprava
Na oltarju naj bo šest belih sveč, belo zagrnjen križ ter cvetlice. Na mizici naj stojijo še dodaten kelih, ki naj bo lepši ter večji, patena s tremi velikima hostijami, belo pregrinjalo za kelih, bel svilen trak, obhajilni prt, večerni plašč, sveče, zvonček in raglja. Ob mizici naj stoji vijolično zagrnjen križ za procesijo. Kapela, v kateri bo bivalo Najsvetejše, naj bo pri kakem stranskem oltarju in naj se bogato in najlepše okrasi. Na oltar naj se postavi šest svečnikov z voščenimi svečami, v sredi naj bo lep tabernakelj, v katerem naj se nahaja korporal, drugi pa naj se nahaja na oltarju. Na takšnem oltarju ne sme biti križa! Pripravijo naj se vijolične štole za mašnika in diakone, ki bodo odkrivali oltarje, pripravljeno naj bo tudi nebo za procesijo.

II. Maša
Pri sveti maši se opušča psalm Iudica me… po vstopnem spevu, ter Gloria Patri… pri Lavabo. Ko mašnik intonira Gloria in excelsis Deo…, naj se slovesno oglasijo orgle, zvončki in zvonovi, ki nato utihnejo in se oglasijo šele na veliko soboto. Maša se vse do Agnus Dei… vrši kakor običajno. Strežnik namesto zvonca pri povzdigovanju uporablja ragljo. Po Agnus Dei… mašnik ne da poljuba miru. V tem času se prinese na oltar drugi kelih. Strežniki medtem razdelijo štole med duhovnike, ki bodo delili obhajilo in razgrnejo obhajilni prt. Po zaužitju presvete Krvi diakon odkrije drugi kelih, zatem vsi trije pokleknejo. Potem dene mašnik obe hostiji v kelih, katerega diakon drži na korporalom. Potlej vsi trije ponovno pokleknejo, za tem mašnik pobere še presv. Drobce v mašni kelih, katerega diakon pokrije.  Po ponovnem pokleku se mašnik in subdiakon malce umakneta na evangeljsko stran. Diakon stopi v sredo, pokrije s palo, nanjo dene pateno in pregrne s pregrinjalom, a še ne zaveže. Potlej pomakne kelih s posvečenimi hostijami proti tabernaklju, mašnega pa na levo stran. Primakne ciborij ali pa ga vzame iz tabernaklja, ga odkrije. Temu sledi slovesno obhajilo. Po obhajanju ga shrani v tabernakelj, levita zamenjata mesti, mašnik obriše obhajilno plitvico in nadaljuje mašo. Pri zadnjem evangeliju pokriža le sebe in ne oltarja. Pri Et Verbo caro… poklekne proti Najsvetejšemu. Medtem strežniki razdelijo sveče v koru, drugi subdiakon ali eden od strežnikov gre po križ. Mašnik in levita, naj si ob strani snameta maniplje, mašnik sleče kazulo in si obleče pluvijal.
Zvonjenje med Gloria
 
III. Procesija
Strežnika vzameta sveči in se postavita ob subdiakona, vsi skupaj se postavijo na začetek prezbiterija tako da so obrnjeni proti oltarju. Zatem mašnik pristopi k oltarju, levita mu držita plašč ob straneh. Pred stopnicami pokleknejo in malo pomolijo. Zatem zažgejo kadilo v obeh kadilnicah, mašnik pokadi Najsvetejše. Vsi trije vstanejo in stopijo na zgornjo stopnico. Tu mašnik in subdiakon poklekneta, diakon pa narahlo zaveže pregrinjalo keliha s svilenim trakom, ga dvigne ter stoje poda mašniku, kateri kleči. Ta se prikloni in prime kelih na vozlu z levico, desnico pa položi na vrh, diakon vse pokrije s koncem veluma in poklekne, potlej vsi trije vstanejo. Mašnik se obrne proti ljudstvu, levita zamenjata mesti. Ves kor poklekne in začne procesijo. Najprej gre križ s svečama, za njimi pevci, ki pojejo Jezik moj skrivnost opevaj…, za njimi kleriki in duhovniki s prižganimi svečami v zunanji roki. Kadilničarja hodita napol obrnjena proti Najsvetejšemu in brez prestanka vihtita kadilnici. Zadnji gre mašnik z levitoma ob straneh. Pri vhodu v prezbiterij stopijo pod nebo, procesija naj se v cerkvi lepo razvije. Mašnik moli z leviti izmenično Jezik moj skrivnost opevaj…, saj pevci pojejo le do V Zakramentu vse… Če je procesija dolga, naj se ponavljajo prejšnje kitice. Ko pridejo do kapele, naj se subdiakon postavi na primerno mesto, da bo lahko pri izhodu prvi. Mašnik pristopi k spodnji stopnici, tu poklekne diakon na obe koleni, se prikloni in kleče prejeme kelih, vstane, postavi kelih na oltar ali pa v tabernakelj, če to stori, mora pustiti vratca odprta. Medtem mašnik s subdiakonom poklekne  na spodnjo stopnico ter odda velum. Ko diakon poklekne k mašniku, začno pevci peti V Zakramentu vse sladkosti…., vsi se priklonijo pri počastimo Jezusa, zatem zažge kadilo in pokadi Najsvetejše. Potem diakon vstane in postavi kelih v tabernakelj in zapre vrata in se pridruži klečečim. Zdaj vsi ugasnejo in oddajo sveče, ki so jih nosili med procesijo. Po končani pesmi še malce v tišini molijo, potem vstanejo, pokleknejo na obe koleni, prejmejo birete, se pokrijejo šele zunaj kapelice in odidejo po najkrajši poti v zakristijo.
Procesija

IV. Večernice
Na glavnem oltarju naj še vedno gorijo sveče, ker se, takoj ko mašnik odide v zakristijo, začnejo večernice. Recitira jih duhovšina.

V. Prenos ciborija
V kapelici, v katero se prenese Najsvetejše, naj bo že razgrnjen korporal in prižgana večna luč. Prav tako mora biti korporal tudi na glavnem oltarju. Med procesijo ali večernicami naj gre kak duhovnik z belo štolo z dvema strežnikoma k oltarju. Ta vzame ciborij in ga postavi na korporal, sprejme velum in odnese ciborij. Ko pride na primerno mesto položi ciborij na korporal, odda velum in postavi ciborij v tabernakelj. Poklekne in moli, nato pa odide v zakristijo.

VI. Razkrivanje oltarjev
Proti koncu večernic pridejo pred oltar, drug za drugim: strežnik, levita in mašnik, oblečeni v albe in pokriti, mašnik in diakon v vijoličnih štolah. Pri oltarju pokleknejo vsi razen mašnika, zatem pokleknejo na spodnjo stopnico. Če ni drugega, da bi molil antifono Christus factus…, naj jo moli mašnik in konča večernice. Potem vstane in glasno moli antifono Diviserunt sibi…, kor jo nadaljuje in stoje moli psalm št. 21. Psalm se molit tako hitro, kolikor je oltarjev za razkriti. Ob začetku antifone pristopi mašnik z levitoma k oltarju in ga pričnejo razkrivati. Najprej dvignejo prte in jih izročijo strežnikom. Ti pa zatem odnesejo cvetlice in drugo, le križ in sveče ostanejo na svojem mestu. Ko je glavni oltar razkrit, se priklonijo in razkrivajo še preostale oltarje, začenši na evangeljski strani. Na koncu se vrnejo pred oltar, končajo psalm in antifono, se priklonijo in odidejo v zakristijo.

Razkrivanje oltarjev
 
VII. Umivanje nog
Ob določeni uri prelat (predstojnik) obleče amikt, albo in vijolično štolo in večerni plašč. Levita pa sta oblečena v belo obleko. Ko pridejo na kraj, kjer bodo opravljali obred, izročijo birete. Kadilničar se postavi na listno stran.  Strežnika ostaneta na svojih mestih. Prelat pristopi k odprti knjig na oltarju, diakon po klasični proceduri odpoje evangelij. Zatem odidejo vsi k sedežem, kjer prelat odda pluvijal in si priveže predpasnik. Levita snameta maniplje in odidejo k »apostolom«. Prvi strežnik vzame vrč z vodo, drugi umivalnico in ceremonier pladenje z brisačami. Medtem pevci pojejo Mandatum novum… Levita spremljata prelata, ki kleče umiva desno nogo, jo obriše in poljubi. Pri tem mu drugi strežnik podstavi umivalnico, subdiakon dvigne nogo nadnjo, drugi strežnik vliva vodo, diakon nudi brisače, ki jih prejema od ceremonierja. Po obredu si prelat umije roke, vrne predpasnik, si obleče večerni plašč, pristopi k misalu in moli Oče naš, vrstice in prošnjo.

Umivanje nog
Prim.: Luskar, Anton 1944: Obredni priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, str.: 257-267.

Ni komentarjev:

Objava komentarja

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...