četrtek, 03. april 2014

Reši svojo dušo! (5) - O poslednji sodbi



Premisli, tisti trenutek, ko se ti bo duša ločila od telesa, jo angel povede pred božji sodni stol, da bo sojena. Sodnik bo vsemogočni Bog, od tebe žaljen brez usmiljenja, po pravici ves razjarjen in srdit. Tožniki bodo tvoji smrtni sovražniki, hudobni duhovi. Obravnavali se bodo tvoji grehi in zoper obsodbo se ne boš mogel nikamor pritožiti. Kazen bo – pekel.

Pri sodbi ne boš imel okrog sebe nikogar, ne bo sorodnikov, ne prijateljev, nikogar. Sam boš pred svojim Bogom. Takrat boš spoznal vso gnusobo svojih grehov in jih ne boš mogel več izgovarjati in jih zagovarjati, kakor jih zdaj. Sodnik te bo zaslišal o vseh tvojih grešnih mislih in željah, besedah, dejanjih ter vsem, kar si dobrega opustil in o vsem danem pohujšanju. Vse se bo takrat tehtalo na tehtnici Božje pravice in če bo v eni reči manjkalo, boš izgubljen. – Moj Jezus, moj Sodnik, odpusti mi, preden pridem pred sodbo!

Premisli, kako bo Božja Pravica sodila vse narode celega sveta tam v dolini Jozafat. Ko bo namreč konec sveta, se bodo naša telesa združila vsaka s svojo dušo zato, da bosta oba, duša in telo, prejela ali plačilo ali kazen, pravično po zasluženju. Premisli, če se pogubiš, boš sodni dan dobil nazaj isto telo, kakor ga imaš sedaj, da bo v njem tvoja nesrečna duša kakor v ječi zaprta za vso večnost. Ko se bosta takrat tvoja duša in telo zagledala, bosta drug drugega preklela, ker hočeš ali nočeš, takrat se bosta morala združiti, da bosta drug drugega vso večnost mučila in trpinčila. Ravno ta dva, ki zdaj v tako lepi slogi in vzajemnosti iščeta in stikata za pregrešnim veseljem.

Nasprotno pa, če se boš ob smrtni uri zveličal, bo tvoje telo na sodni dan vstalo lepo, svetlo in boš na duši in telesu deležen rajske blaženosti. Takrat bo konec iger in predstav tega sveta, konec bo vseh slovesnosti in slavnosti, vse bo dognano in končano. Ostali bosta le dve večnosti, večnost časti in večnost kazni, večnost srečna in večnost nesrečna, večnost veselja in večnost trpljenja. Pravični bodo v raju, grešniki v peklu. Slabo se bo godilo takrat tistemu, ki je zdaj ves navezan na svet in bo za prazne užitke tega sveta izgubil vse, dušo, telo, raj, Boga samega.

Premisli na koncu, kako se bo glasila večna sodba in obsodba. Kristus se bo obrnil kot sodnik proti zavrženimi, katerim poreče: Zdaj ste končali, nehvaležneži, končali ste, zdaj je bila moja ura, ura resnice in pravice, ura zaničevanja in maščevanja. Ljubo vam je bilo, hudobneži, preklinjanje; prav, naj pride torej kletev nad vas: bodite prekleti vso večnost! Proč izpred mojega obličja! Ob pomanjkanju vsega, kar je dobro, obloženi z vsemi kaznimi in mukami – tako pojdite v večni ogenj! »Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj!« (Mt. 25,44).

Nato se bo Jezus obrnil k izvoljenim, katerim poreče: Pridite otroci blagoslovljeni, pridite in zasedite nebeško kraljestvo, ki je za vas pripravljeno! Pridite in ne nosite več križa za menoj, ampak si ovenčajte glavo z vencem moje časti in slave! Pridite, da boste dediči mojega bogastva, tovariši moje slave; pridite na veke prepevat moje usmiljenje; pridite iz pregnanstva v domovino, pridite iz solz v veselje in smeh, pridite od dela in truda v večni pokoj in počitek. »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, v posest vašega kraljestva.« (Mt. 25,34).

Moj Jezus, upam, da bom tudi jaz med blagoslovljenimi. Ljubim te nad vse, blagoslovi me! Blagoslovi me tudi ti, moja mati Marija!

Skleni, da želiš vsako delo tako opraviti, kakor da bi moral tisti hip oditi pred sodni stol.

Skleni, da želiš napredovati v duhovnih in telesnih delih usmiljenja.

Prirejeno po: Resnice za večnost, Celovec: Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1916; str. 24-28

4 komentarji:

  1. Spoštovani,

    Vidim, da ste tudi na vašem blogu dali povezavo na novico, da je umrl slovenski duhovnik Vladimir Kozina - velik podpornik tradicionalne maše. O njem ni veliko znanega, tudi v slovenskih medijih katoliških nisem v preteklosti nič zasledil. Ravno zato sem ob svojem rutinskem dnevnem obhodu blogov bil presenečen, da sem naletel na tega, meni povsem neznanega gospoda.

    Ob tej priložnosti bi rad postavil vprašanje: ali sploh obstajajo duhovniki v Sloveniji, ki še poznajo tridentinski obred? Ali sploh znajo latinsko? Ali imajo odpor do starega obreda? In ali bi ob morebitni novici, da nek slovenski duhovnik mašuje v starem obredu, odpor pokazalo katoliško občestvo v Sloveniji?

    Kje tu vidite slovensko katoliško cerkev v luči trendov iz tujine?

    Vaš zvesti bralec Rok

    OdgovoriIzbriši
  2. Care Frater @Rok,

    nekaj duhovnikov tudi Sloveniji daruje svete maše po starem obredu sicer ne redno, pa vendar; zlasti nekateri starejši bi ob hitri osvežitvi znanja precej dobro razumeli tudi latinsko ... Mnogi duhovniki imajo odpor do starega obreda iz katerega primarno (naj bi) izvira tudi današnji obred. Za veliko večino je stari obred ob pomanjkanju znanja latinskega jezika, nepoznavanju konstitucij in predvsem rubrik - pa tudi precej zapletene drže pri sveti maši "tehnično" preveč naporen, da bi ga sploh lahko veljavno maševali... Tudi mnogi verniki v starem obredu vidijo grožnjo novemu, kar pa še zdaleč ne drži saj je stari obred preprosto starejši brat novega; spet drugim je vseeno in tretjim se zdi stari obred edini pravi, kar pa zopet ne drži, saj je novi obred enako veljaven kot stari (če je seveda opravljen tako, kot je to predpisano). Kristus je isti, vsepovsod.

    Slovenski katoličani v večini sploh ne poznajo ne razlik, ne prednosti in ne slabosti obeh.

    Adoramus te, Christe, et benedicimus tibi,
    quia per sanctam crucem tuam redemisti mundum.

    Vse dobro!


    OdgovoriIzbriši
  3. Pozdravljeni,

    Danes sem imel priložnost doživeti izjemno lepo in pietetno obhajanje Novus Ordo maše v frančiškanski cerkvi na Tromostovju. Komorni zbor je pel gregorijanske korale. Bilo je nekaj nepopisno lepega.

    Duhovnik je vodil izjemno duhovno globoko mašo v latinskem jeziku, s poglobljeno pridigo, tudi vsi prisotni verniki smo z izjemno pobožnostjo obhajali obred.
    To je verjetno najbližje kolikor lahko pridemo staremu obredu v Sloveniji in zato so mi latinske maše pri frančiškanih na Tromostovju še posebno všeč.

    Deo Gratias!
    Rok

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za lep komentar, ki razkriva tudi dobre plati sodobne slovenske Cerkve.

      Tovrstna maša, ki ste jo pravkar predstavili, bi morala biti nekaj navadnega in ne izjema! Ravno zato tudi spodbujamo obhajanje "po starem": da novi obred zopet najde svoje korenine in izkaže kontinuiteto s tistim, iz česar je zraslo. Spodbujanje starega obreda je v resnici spodbujanje pristnosti novega.

      Izbriši

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...