sreda, 22. oktober 2014

Pridiga za oktober: O svetem rožnem vencu, 2.del



 Duhovni boj
  
Odličnost molitve rožnega venca in njegovo vrednost za krščansko življenje je obširno razlagal papež Leon XIII. v svojih številnih okrožnicah za mesec oktober. On je Marijinim litanijam dodal vzklik »Kraljica presvetega rožnega venca«. S tem je poudarjeno dejstvo, da je Marija povezana z močjo tistega molitvenega življenja Cerkve, ki se dotika središčnih resnic katoliške vere, to je okoli Gospodovega učlovečenja, oznanjevanja, trpljenja in poveličanja.

Nasledniki Leona XIII. niso prenehali z vso toplino znova in znova priporočati te molitve. Sv. Janez XXIII. je od svojega 14. leta redno vsak dan molil rožni venec; mnogokrat, posebno v starejših letih, kljub papeškim obveznostim, dnevno po vse, takrat še tri dele rožnega venca. Nikakor pa ne smemo pozabiti velikega molivca rožnega venca sv. Janeza Pavla II., katerega duhovnost je slonela na sv. Ludviku in je rožnemu vencu dodal še četrti, svetli del.

Rožni venec ima izredno vzgojno vrednost; že sam po sebi je učinkovita šola življenja v Kristusu ob Marijinem vodstvu. Prvine, ki ga sestavljajo, so zelo preproste; spadajo pa med najbolj častitljive, kar jih ima Cerkev v svoji molitveni zakladnici. Tako svetopisemski je, da ga nekateri imenujejo kar »evangelij po Mariji«. Rožni venec namreč vsebuje Gospodovo molitev Očenaš, ki je krščanska molitev v najodličnejšem pomenu besede; nato Zdravamarijo, sestavljeno iz dveh navedkov iz evangelija in prošnje, ki jo je dodala Cerkev in je naslovljena na Devico Marijo; končno slavospev »Slava Očetu«, v katerem Cerkev že od najstarejših časov povzema jedro svojega verovanja v troedinega Boga.

Dušo vsem tem molitvenim obrazcem pa daje zaporedno premišljevanje dvajsetih skrivnosti – veselih, svetlih, žalostnih in častitljivih – ki, so vse vzete iz Svetega pisma. Te skrivnosti omogočajo tudi najpreprostejšim vernikom, da v duhu spremljajo glavne stopinje Kristusovega in Marijinega življenja ter se iz tega nadihajo ozračja vere, upanja in ljubezni. Pa tudi verniki z najvišjo izobrazbo morejo tukaj najti neizčrpno bogastvo snovi za oblikovanje svojega krščanskega življenja.

Rožni venec navaja kristjane, da se vsak dan vsaj za nekaj trenutkov pomudijo – lahko tudi večkrat na dan, zdaj s to, zdaj z ono desetko – ob tem, kar Cerkev vsako leto znova postavlja pred nje v obhajanju praznikov. Tako pomeni rožni venec hojo po poti, ki je posvečena s Kristusovo krvjo in Marijini solzami.

Medtem ko jagode rožnega venca drsijo skozi prste in ko pri vsakem oddelku desetkrat izgovorimo angelski pozdrav Mariji, dobita naš duh in naše srce prostor za pogovor z Bogom. Svoje življenje in življenje vseh, ki so nam dragi in vseh tistih, za katere smo odgovorni, postavljamo pred obličje verskih resnic in skušamo izvajati iz njih praktične posledice za življenje, pri tem pa se obračamo na Marijo, da bi prosila za nas svojega Sina in Očeta, od katerega pride vsak dober dar. Vse svoje zadeve in skrbi moramo izliti v to molitev, kakor pravi psalmist: »Preloži na Gospoda svojo skrb, On te bo podpiral.« (Ps 54,23) Mnoga težavna vprašanja vsakdanjosti dobijo ob takšni molitvi rožnega venca novo luč, ko jih ob roki svoje duhovne matere premislimo pred Bogom. Bremena življenja postanejo znosnejša, ali bolje rečeno: mi postanemo močnejši, ker jih nosimo z Bogom pred Marijinim obličjem, v zedinjenju s Kristusom.

Veliki krščanski mislec Romano Guardini pravi: »Čim dlje človek živi, tem bolj jasno vidi, da so preproste stvari resnično velike.« In tako je tudi z rožnim vencem. Pri rožnem vencu gre »Za središče skrivnosti Boga in za odrešenje sveta. Kdor tega ne vidi ali morda videti ne more, ni dorasel rožnemu vencu. Najgloblji razlog za brezmejno kritiko, ki ji je izpostavljen rožni venec, je brez dvoma treba iskati na tem mestu. Naš čas je postal v veri slaboten, čas, kateremu je skrivnost in poglabljanje vanjo ter počivanje v njej postalo nekaj tujega. Kdor skrivnosti Boga in našega odrešenja ne jemlje resno in kdor zaradi tega 'nima časa' spustiti se vanjo, ta seveda z molitvijo rožnega venca ne more skleniti prijateljstva, kaj šele da bi skrivnosti rožnega venca ljubil in jih ljubeče podoživljal… in dobival hrano iz njih.«

So ljudje, ki v nerazumevanju mislijo, da se z molitvijo rožnega venca trgamo stran od predanosti Kristusu in v Njem troedinemu Bogu. Ti naj pomislijo, da je celo sv. Ludvik Montfortski, eden najbolj gorečih Marijinih častilcev vse zgodovine, zapisal: »Če bi vodila pobožnost Marije proč od Kristusa, bi jo morali zavreči kot hudičevo prevaro. A tega se nam ni bati; da, ta pobožnost nam je nasprotno le zato potrebna, da popolneje najdemo Kristusa, ga nežneje ljubimo in mu zvesteje služimo.« (Nauk o pravi pobožnosti št. 62)

Dejstvo je: kadar so ljudje častili Marijo z rožnim vencem, takrat je bilo krščanstvo močno in polnokrvno. Tudi slovenski narod je preživel le zaradi češčenja Marije in prave vere. Tudi otroke rožni venec uči reda in odrekanja in je najboljše sredstvo za zdravo duhovnost, ki jo človek potrebuje, da o Marijinem varstvu in blagoslovu, ki ga otroci dobijo s to molitvijo, niti ne govorimo. Rožni venec uči tudi ponižnost in poslušanje, ki sta glavni vrednoti zdrave družbe.

Vse to se lahko učimo le ob topli ljubezni nebeške Matere. Kaj takega ni mogoče zaukazati z nobeno ustavo in nobenim zakonom.

R. Guardini pripominja: »Krščansko ljudstvo je Marijo vedno ljubilo z le Njej pridržano ljubeznijo; in nikoli ni bila dobra tista ura, ko so kristjani mislili, da morajo zaradi Sinove časti raztrgati svojo prastaro povezanost z Njegovo Materjo.« Marija je namreč  Mati lepe materinske ljubezni.

V današnjih časih nas zlo napada na vsakem koraku. Celotno življenje je postalo naravnano tako, da bi nas odvrnilo od Boga. Mediji nam ves čas kričijo: laž je dobra, splav je dober, nečistost je dobra, evtanazija je dobra, greh je dober ali celo greha ni. In še: ne poslušajte Cerkve, ne spovedujte se, ne hodite k maši, pojdite v trgovine, živite na koruzi in do jutri bi se dalo naštevati, kaj vse za dobro proglašajo lažni preroki. Tudi krize nimamo zato, ker bi bili delovno in finančno nesposobni, ampak ker smo poteptali krščanske vrednote. Poštenost, resnica in ljubezen so vedno bolj izrinjene, zagovarjajo se laž, goljufija, sebična brezčutnost, nasilje. Lažna svoboda je odprla vrata vsem oblikam uživaštva, ki vodi v brezciljnost, naveličanost, celo v obup. Družba zavestno uničuje cele generacije mladine. Otrok recimo sploh ne vzgajamo več, ampak se jim moramo mi prilagajati, s tem pa jim krademo življenje, kar je zločin. Postaviti meje je nujno in prav tako povedati: to je greh, to je zlo, ono pa je dobro! Hudič nas vse zapeljuje v slabo, na svetu so se začele vojne in velika trpljenja v vedno večjem obsegu in bolj kruto. Ponekod že pobijajo kristjane zaradi vere. Kaj bomo naredili mi? Kaj bomo naredili mi? Ali bomo dovolili, da se hudič smeji božji Materi, da se smeji Bogu in nam, ko krade otroke in jih zapeljuje v lenobo, mamila, brezboštvo, ko uničuje družine in duhovne poklice, ko mori otroke v materinem naročju in ostarelim ne pusti živeti? Kaj bomo naredili?

Papeži so že tisočkrat povedali, da moramo za rešitev moliti rožni venec. Leon XIII. je v uradnem papeškem pismu zapisal, da ko se moli rožni venec, se trese ves pekel. Sv. Pij X. v katekizmu navaja rožni venec kot enega glavnih sredstev za dosego Božje milosti in zmago dobrega. Janez XXIII. pa je v apostolskem pismu zapisal: »Rožni venec kot vaja krščanske pobožnosti med verniki zavzema pri duhovnikih in redovnikih takoj za sv. mašo in brevirjem prvo mesto, pri laikih pa prvo mesto takoj za prejemanjem zakramentov.« Vam povem še enkrat! »Rožni venec kot vaja krščanske pobožnosti pri duhovnikih in redovnikih takoj za sv. mašo in brevirjem prvo mesto, pri laikih pa prvo mesto takoj za prejemanjem zakramentov.« In Marija je celo sama povedala v prikazovanjih, da se mora rožni venec moliti za rešenje sveta.         Naša pamet je v svetih stvareh preveč omejena. Poslušati bomo morali Boga, Marijo in papeže ter moliti rožni venec, da nas bo Bog razsvetlil in da nam bo On dal, kar potrebujemo. Devica Marija sama pravi, da je rožni venec orožje, s katerim želi osvojiti ves svet za Boga in da je to veriga, s katero bo na koncu zvezala hudiča in ga vrgla v pekel. Pomagajmo Ji pri tem.

+  +  +

O ve izvoljene duše, vi Jezusovi služabniki v Mariji, zavedajte se, da je Zdravamarija za Očenašem izmed vseh molitev najlepša. To je najgloblji poklon, ki ga morete napraviti Mariji, kajti to je poklon, s katerim je poslal Najvišji k Njej nadangela, da bi pridobil Njeno srce. In vplival je s tako močjo na Njeno srce, in sicer s tajnimi miki, ki jih vsebuje, da je Marija navzlic svoji globoki ponižnosti privolila v učlovečenje Boga. Ravno s tem posvečenjem si boste tudi vi brez dvoma osvojili Njeno srce, če le govorite, kakor je treba.

Zdravamarija, ki jo prav molimo, se pravi pazljivo, pobožno in ponižno, je po mnenju svetnikov sovražnik hudemu duhu. Požene ga v beg in je kladivo, ki ga zdrobi; duši pa je sredstvo posvečenja in angelom v veselje. Zdravamarija je melodija izvoljenih, visoka pesem nove zaveze, radost Marijina in slava presvete Trojice. Zdravamarija je nebeška rosa, ki oplodi dušo, čist in ljubezniv poljub, ki ga damo Mariji, rdeča vrtnica, ki Ji jo podarimo, in dragocen biser, ki Ji ga žrtvujemo, čaša ambrozije in božanskega nektarja, ki Ji ga ponudimo. Vse te primere smo našli pri svetnikih.

Zato vas goreče prosim pri ljubezni, ki jo imam do vas v Jezusu in Mariji, ne bodi vam zadosti, moliti samo Zdravamarije, ampak molite tudi rožni venec, če utegnete, celo vseh dvajset skrivnosti vsak dan, pa boste ob smrtni uri blagoslavljali dan in trenutek, ko ste mi verjeli. In ker je vaša setev v blagoslavljanju Jezusa in Marije, bo tudi vaša žetev v nebesih večno blagoslovljena. Kdor seje z blagoslovi, bo tudi z blagoslovi žel.« (Nauk o pravi pobožnosti št. 252-254) Amen.


Literatura:
Sv. Ludvik M. Grignion de Montfort. 1980. “Popolna podaritev samega sebe Kristusu po Mariji.” Pleterje: Kartuzija Pleterje.

Ni komentarjev:

Objava komentarja

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...