Tradicionalna liturgija: Mala Nedelja, Trst

V nedeljo, 2. novembra, bo ob 18.00 v Mali Nedelji(škofija Murska Sobota), v cerkvi sv. Trojice(oznanila), darovana sveta maša po rimskem misalu svetega Janeza XXIII.

V Trstu, v cerkvi blažene Roženvenske Marije (Beata Vergine del Rosario, Piazza Vecchia) je v naslednjih dneh spored tradicionalnih svetih maš:
- petek, 31. 10 ob 19.00; peta sv. maša(Missa Cantata) za praznik Vseh svetih
- nedelja, 2.11 ob 17:30; peta sv. maša za praznik sv. Justa, mučenca in zavetnika Trsta*
- ponedeljek, 3.11 ob 19:00; peta sveta maša Spomin vseh vernih mrtvih*
- torek(4.11) do petek(10.11) ob 19.00; peta sveta maša (requiem), pol ure pred mašo rožni venec, po maši odveza pri katafalku
- sobota, 11.11 ob 18.30: večernice, 19.00: peta sveta maša za praznik Posvetitve bazilike presv. Odrešenika(lateranska bazilika)
- nedelja, 12.11 ob 18.30; večernice, odveza pri katafalku in zaključek osmine

* tradicionalno ni bilo maše za Spomin vseh vernih mrtvih na nedeljo, komisija Ecclesia Dei to sedaj dovoljuje, več na Rorate Caeli

Vabilo - tradicionalna latinska maša v Ljubljani, 30. oktober 2014

Pridiga za oktober: O svetem rožnem vencu, 2.del

 Duhovni boj

  

Odličnost molitve rožnega venca in njegovo vrednost za krščansko življenje je obširno razlagal papež Leon XIII. v svojih številnih okrožnicah za mesec oktober. On je Marijinim litanijam dodal vzklik »Kraljica presvetega rožnega venca«. S tem je poudarjeno dejstvo, da je Marija povezana z močjo tistega molitvenega življenja Cerkve, ki se dotika središčnih resnic katoliške vere, to je okoli Gospodovega učlovečenja, oznanjevanja, trpljenja in poveličanja.

Nasledniki Leona XIII. niso prenehali z vso toplino znova in znova priporočati te molitve. Sv. Janez XXIII. je od svojega 14. leta redno vsak dan molil rožni venec; mnogokrat, posebno v starejših letih, kljub papeškim obveznostim, dnevno po vse, takrat še tri dele rožnega venca. Nikakor pa ne smemo pozabiti velikega molivca rožnega venca sv. Janeza Pavla II., katerega duhovnost je slonela na sv. Ludviku in je rožnemu vencu dodal še četrti, svetli del.

Rožni venec ima izredno vzgojno vrednost; že sam po sebi je učinkovita šola življenja v Kristusu ob Marijinem vodstvu. Prvine, ki ga sestavljajo, so zelo preproste; spadajo pa med najbolj častitljive, kar jih ima Cerkev v svoji molitveni zakladnici. Tako svetopisemski je, da ga nekateri imenujejo kar »evangelij po Mariji«. Rožni venec namreč vsebuje Gospodovo molitev Očenaš, ki je krščanska molitev v najodličnejšem pomenu besede; nato Zdravamarijo, sestavljeno iz dveh navedkov iz evangelija in prošnje, ki jo je dodala Cerkev in je naslovljena na Devico Marijo; končno slavospev »Slava Očetu«, v katerem Cerkev že od najstarejših časov povzema jedro svojega verovanja v troedinega Boga.

Dušo vsem tem molitvenim obrazcem pa daje zaporedno premišljevanje dvajsetih skrivnosti – veselih, svetlih, žalostnih in častitljivih – ki, so vse vzete iz Svetega pisma. Te skrivnosti omogočajo tudi najpreprostejšim vernikom, da v duhu spremljajo glavne stopinje Kristusovega in Marijinega življenja ter se iz tega nadihajo ozračja vere, upanja in ljubezni. Pa tudi verniki z najvišjo izobrazbo morejo tukaj najti neizčrpno bogastvo snovi za oblikovanje svojega krščanskega življenja.

Rožni venec navaja kristjane, da se vsak dan vsaj za nekaj trenutkov pomudijo – lahko tudi večkrat na dan, zdaj s to, zdaj z ono desetko – ob tem, kar Cerkev vsako leto znova postavlja pred nje v obhajanju praznikov. Tako pomeni rožni venec hojo po poti, ki je posvečena s Kristusovo krvjo in Marijini solzami.

Medtem ko jagode rožnega venca drsijo skozi prste in ko pri vsakem oddelku desetkrat izgovorimo angelski pozdrav Mariji, dobita naš duh in naše srce prostor za pogovor z Bogom. Svoje življenje in življenje vseh, ki so nam dragi in vseh tistih, za katere smo odgovorni, postavljamo pred obličje verskih resnic in skušamo izvajati iz njih praktične posledice za življenje, pri tem pa se obračamo na Marijo, da bi prosila za nas svojega Sina in Očeta, od katerega pride vsak dober dar. Vse svoje zadeve in skrbi moramo izliti v to molitev, kakor pravi psalmist: »Preloži na Gospoda svojo skrb, On te bo podpiral.« (Ps 54,23) Mnoga težavna vprašanja vsakdanjosti dobijo ob takšni molitvi rožnega venca novo luč, ko jih ob roki svoje duhovne matere premislimo pred Bogom. Bremena življenja postanejo znosnejša, ali bolje rečeno: mi postanemo močnejši, ker jih nosimo z Bogom pred Marijinim obličjem, v zedinjenju s Kristusom.

Veliki krščanski mislec Romano Guardini pravi: »Čim dlje človek živi, tem bolj jasno vidi, da so preproste stvari resnično velike.« In tako je tudi z rožnim vencem. Pri rožnem vencu gre »Za središče skrivnosti Boga in za odrešenje sveta. Kdor tega ne vidi ali morda videti ne more, ni dorasel rožnemu vencu. Najgloblji razlog za brezmejno kritiko, ki ji je izpostavljen rožni venec, je brez dvoma treba iskati na tem mestu. Naš čas je postal v veri slaboten, čas, kateremu je skrivnost in poglabljanje vanjo ter počivanje v njej postalo nekaj tujega. Kdor skrivnosti Boga in našega odrešenja ne jemlje resno in kdor zaradi tega 'nima časa' spustiti se vanjo, ta seveda z molitvijo rožnega venca ne more skleniti prijateljstva, kaj šele da bi skrivnosti rožnega venca ljubil in jih ljubeče podoživljal… in dobival hrano iz njih.«

So ljudje, ki v nerazumevanju mislijo, da se z molitvijo rožnega venca trgamo stran od predanosti Kristusu in v Njem troedinemu Bogu. Ti naj pomislijo, da je celo sv. Ludvik Montfortski, eden najbolj gorečih Marijinih častilcev vse zgodovine, zapisal: »Če bi vodila pobožnost Marije proč od Kristusa, bi jo morali zavreči kot hudičevo prevaro. A tega se nam ni bati; da, ta pobožnost nam je nasprotno le zato potrebna, da popolneje najdemo Kristusa, ga nežneje ljubimo in mu zvesteje služimo.« (Nauk o pravi pobožnosti št. 62)

Dejstvo je: kadar so ljudje častili Marijo z rožnim vencem, takrat je bilo krščanstvo močno in polnokrvno. Tudi slovenski narod je preživel le zaradi češčenja Marije in prave vere. Tudi otroke rožni venec uči reda in odrekanja in je najboljše sredstvo za zdravo duhovnost, ki jo človek potrebuje, da o Marijinem varstvu in blagoslovu, ki ga otroci dobijo s to molitvijo, niti ne govorimo. Rožni venec uči tudi ponižnost in poslušanje, ki sta glavni vrednoti zdrave družbe.

Vse to se lahko učimo le ob topli ljubezni nebeške Matere. Kaj takega ni mogoče zaukazati z nobeno ustavo in nobenim zakonom.

R. Guardini pripominja: »Krščansko ljudstvo je Marijo vedno ljubilo z le Njej pridržano ljubeznijo; in nikoli ni bila dobra tista ura, ko so kristjani mislili, da morajo zaradi Sinove časti raztrgati svojo prastaro povezanost z Njegovo Materjo.« Marija je namreč  Mati lepe materinske ljubezni.

V današnjih časih nas zlo napada na vsakem koraku. Celotno življenje je postalo naravnano tako, da bi nas odvrnilo od Boga. Mediji nam ves čas kričijo: laž je dobra, splav je dober, nečistost je dobra, evtanazija je dobra, greh je dober ali celo greha ni. In še: ne poslušajte Cerkve, ne spovedujte se, ne hodite k maši, pojdite v trgovine, živite na koruzi in do jutri bi se dalo naštevati, kaj vse za dobro proglašajo lažni preroki. Tudi krize nimamo zato, ker bi bili delovno in finančno nesposobni, ampak ker smo poteptali krščanske vrednote. Poštenost, resnica in ljubezen so vedno bolj izrinjene, zagovarjajo se laž, goljufija, sebična brezčutnost, nasilje. Lažna svoboda je odprla vrata vsem oblikam uživaštva, ki vodi v brezciljnost, naveličanost, celo v obup. Družba zavestno uničuje cele generacije mladine. Otrok recimo sploh ne vzgajamo več, ampak se jim moramo mi prilagajati, s tem pa jim krademo življenje, kar je zločin. Postaviti meje je nujno in prav tako povedati: to je greh, to je zlo, ono pa je dobro! Hudič nas vse zapeljuje v slabo, na svetu so se začele vojne in velika trpljenja v vedno večjem obsegu in bolj kruto. Ponekod že pobijajo kristjane zaradi vere. Kaj bomo naredili mi? Kaj bomo naredili mi? Ali bomo dovolili, da se hudič smeji božji Materi, da se smeji Bogu in nam, ko krade otroke in jih zapeljuje v lenobo, mamila, brezboštvo, ko uničuje družine in duhovne poklice, ko mori otroke v materinem naročju in ostarelim ne pusti živeti? Kaj bomo naredili?

Papeži so že tisočkrat povedali, da moramo za rešitev moliti rožni venec. Leon XIII. je v uradnem papeškem pismu zapisal, da ko se moli rožni venec, se trese ves pekel. Sv. Pij X. v katekizmu navaja rožni venec kot enega glavnih sredstev za dosego Božje milosti in zmago dobrega. Janez XXIII. pa je v apostolskem pismu zapisal: »Rožni venec kot vaja krščanske pobožnosti med verniki zavzema pri duhovnikih in redovnikih takoj za sv. mašo in brevirjem prvo mesto, pri laikih pa prvo mesto takoj za prejemanjem zakramentov.« Vam povem še enkrat! »Rožni venec kot vaja krščanske pobožnosti pri duhovnikih in redovnikih takoj za sv. mašo in brevirjem prvo mesto, pri laikih pa prvo mesto takoj za prejemanjem zakramentov.« In Marija je celo sama povedala v prikazovanjih, da se mora rožni venec moliti za rešenje sveta.         Naša pamet je v svetih stvareh preveč omejena. Poslušati bomo morali Boga, Marijo in papeže ter moliti rožni venec, da nas bo Bog razsvetlil in da nam bo On dal, kar potrebujemo. Devica Marija sama pravi, da je rožni venec orožje, s katerim želi osvojiti ves svet za Boga in da je to veriga, s katero bo na koncu zvezala hudiča in ga vrgla v pekel. Pomagajmo Ji pri tem.

+  +  +

O ve izvoljene duše, vi Jezusovi služabniki v Mariji, zavedajte se, da je Zdravamarija za Očenašem izmed vseh molitev najlepša. To je najgloblji poklon, ki ga morete napraviti Mariji, kajti to je poklon, s katerim je poslal Najvišji k Njej nadangela, da bi pridobil Njeno srce. In vplival je s tako močjo na Njeno srce, in sicer s tajnimi miki, ki jih vsebuje, da je Marija navzlic svoji globoki ponižnosti privolila v učlovečenje Boga. Ravno s tem posvečenjem si boste tudi vi brez dvoma osvojili Njeno srce, če le govorite, kakor je treba.

Zdravamarija, ki jo prav molimo, se pravi pazljivo, pobožno in ponižno, je po mnenju svetnikov sovražnik hudemu duhu. Požene ga v beg in je kladivo, ki ga zdrobi; duši pa je sredstvo posvečenja in angelom v veselje. Zdravamarija je melodija izvoljenih, visoka pesem nove zaveze, radost Marijina in slava presvete Trojice. Zdravamarija je nebeška rosa, ki oplodi dušo, čist in ljubezniv poljub, ki ga damo Mariji, rdeča vrtnica, ki Ji jo podarimo, in dragocen biser, ki Ji ga žrtvujemo, čaša ambrozije in božanskega nektarja, ki Ji ga ponudimo. Vse te primere smo našli pri svetnikih.

Zato vas goreče prosim pri ljubezni, ki jo imam do vas v Jezusu in Mariji, ne bodi vam zadosti, moliti samo Zdravamarije, ampak molite tudi rožni venec, če utegnete, celo vseh dvajset skrivnosti vsak dan, pa boste ob smrtni uri blagoslavljali dan in trenutek, ko ste mi verjeli. In ker je vaša setev v blagoslavljanju Jezusa in Marije, bo tudi vaša žetev v nebesih večno blagoslovljena. Kdor seje z blagoslovi, bo tudi z blagoslovi žel.« (Nauk o pravi pobožnosti št. 252-254) Amen.

Literatura:

Sv. Ludvik M. Grignion de Montfort. 1980. “Popolna podaritev samega sebe Kristusu po Mariji.” Pleterje: Kartuzija Pleterje.

Pridiga za oktober: O svetem rožnem vencu, 1. del

Izročitev rožnega venca sv. Dominiku leta 1214

»Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1, 28)

         

Leta 1950 so bile v Rimu velike svetoletne slovesnosti. Takrat je na te slovesnosti potoval tudi zagrizen evangeličanski pastor in teolog Richard Bauman, ker je hotel na lastne oči videti, če se svetoletne slovesnosti skladajo s Svetim pismom. Ko je sedel na vlaku, s katerim se je peljal v Rim, sta skupaj z njim sedela dva katoličana, ki sta polglasno molila sv. rožni venec. Bauman je pomislil: »Blebetanje poganov!« Takrat pa se je spomnil na besede Svetega pisma, da naj bližnjega ne obsoja in je poslušal dalje, čeprav ga je klicanje Marije v molitvi kot protestanta izredno odbijalo; vendar se je trudil poslušati. In kaj je na svoje veliko začudenje spoznal?

»Oče naš« so besede samega našega Gospoda Jezusa Kristusa iz Svetega pisma. Ko je poslušal dalje, je spoznal, da so prvi del »Zdrave Marije« besede sv. nadangela Gabrijela in drugi del besede sv. Elizabete iz Lukovega evangelija, torej prav tako svetopisemske. Počasi je spoznal, da rožni venec uresničuje svetopisemsko trditev, da bodo Marijo blagrovali vsi rodovi, vse generacije do konca zemlje. Dalje je spoznal, da molivci rožnega venca verjamejo, da jim je Marija resnično blizu in jim pomaga.

Posebej presenečen pa je bil, da katoličani ravno na sredi »Zdrave Marije«, ki se je njemu najbolj upirala, v rožnem vencu dodajajo skrivnost iz Jezusovega življenja, skrivnost iz Svetega pisma. In da na koncu počastijo Presveto Trojico z besedami: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.« Kar je zopet svetopisemsko.

Takrat je spoznal, da ves sv. rožni venec služi človeku za spoznanje Boga in začel je blagrovati sv. mater katoliško Cerkev, ki je svojim vernikom podarila rožni venec, da lahko tako preprosti kakor tudi izobraženi premišljujejo Sveto pismo in spoznavajo Boga in Devico Marijo. Richard Bauman je preko rožnega venca spoznal, da ni dovolj samo brati Sveto pismo, ampak ga je potrebno tudi premišljevati, kar pa je brez opore rožnega venca izredno težko.

Odličnost premišljevanja ob rožnem vencu

O tem, zakaj je najboljše premišljevati ob rožnem vencu, nas poučuje sv. Ludvik Montfortski. Uči namreč, da je velikega, če ne največjega pomena skrivnost učlovečenja Boga, torej trenutek, ko so bile od sv. nadangela Gabrijela izrečene besede: »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1, 28) Enako pomembnost imajo besede sv. Elizabete: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa!« (Lk 1, 42) Kajti, ko so bile izrečene te besede – to je prvi del »Zdrave Marije« – si je Jezus, ki je večni Bog in je bil v nebesih v vsem sijaju in v vsej božji lepoti in polnosti, privzel človeško podobo in nam postal podoben v vsem, razen v grehu (Heb 4, 15). To je neverjetna ponižnost. Si predstavljate, neskončni Bog je postal tudi človek in nas ljudi odrešil!

Ta največja ponižnost se je zgodila, ko sta nadangel Gabrijel in Elizabeta izrekla prvo »Zdravo Marijo«. Zato sv. Ludvik pravi: »Marijini častilci naj z veliko ponižnostjo molijo Zdravo Marijo ali angelski pozdrav, katerega vrednost, odličnost in potrebnost celo med razsvetljenimi kristjani le redki poznavajo.« (Nauk o pravi pobožnosti št. 249) In potem naj bi jo poznali mi? Dovolj bo, da verjamemo svetnikom, jo ponižno molimo in okusimo njene sadove. Nato nadaljuje: »Mati božja se je morala večkrat prikazati velikim, zelo razsvetljenim svetnikom, kakor sv. Dominiku, sv. Janezu Kapistranu in bl. Alanu, da so nato napisali več knjig o čudovitosti in učinkovitosti te molitve za spreobrnjenje duš.« (Nauk o pravi pobožnosti št. 249)

Da, za spreobrnjenje! Ko je bilo rečeno: »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj! Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa!« (Lk 1, 28), se je v Mariji naselil Jezus. Tako molitev »Zdrava Marija« usposablja tudi tvojo dušo za sprejem Jezusa v zakramentih. Vedno, ko moliš Zdravo Marijo, milo prosi, da se tudi tvoja duša lepo pripravi na prihod Jezusa k tebi – pri sv. obhajilu in drugih zakramentih, da se boš resnično spreobrnil, manj grešil in delal dobro. Kajti, če ne boš dobro pripravljen, boš hitro zopet grešil in Jezus odide od tebe. Papež Pij XII. je zapisal, da kdor ne moli, ne more dolgo ostati brez greha. In nihče izmed nas ni izjema. Grešiti pa ni dobro, ker greh žali Boga, oškoduje ljudi okoli nas in nas same. Grešiti se ne sme.

Cerkev rožni venec po znamenjih Boga in Marije zelo priporoča

Že okoli leta 1200 se je Cerkev pričela zavedati velike vrednosti molitve »Zdrave Marije«. Tako so po mnogih samostanih začeli vsak dan moliti 150 »Zdravih Marij«. Ta molitev se je kasneje spreminjala in izoblikovala v rožni venec, kakor ga poznamo danes in ga je potrdil sv. papež Pij V., po znameniti bitki pri Lepantu leta 1571. Takrat je muslimanska turška vojska napadla krščansko Evropo z znatno premočjo. Papež se je zelo trudil, da so vsi evropski kralji zbrali svoje vojske v eno veliko vojsko, a še vedno je znatna turška premoč ostajala. Vsi so bili prepričani v poraz krščanstva. Papež Pij V. je takrat po vsej Evropi za 7. oktober 1571 zaukazal post, javne molitve in spokorne procesije z molitvijo rožnega venca za odvrnitev turške nevarnosti. Vsa Evropa je takrat trepetajoč goreče molila in upala na zmago krščanstva. Vrhovni general krščanske vojske princ don Juan de Austria je izdal povelje, ker ni več zaupal v človeška sredstva, da se mora vsa vojska pred bitko spovedati in postiti. Znano je tudi, da so vojaki pred bitko klečali pred razpeli in goreče prosili Marijo za pomoč. Turki so potem kristjane 7. oktobra 1571 pri Lepantu res napadli. Že med bitko je imel papež Pij V. videnje, da so zmagali kristjani. Tekel je v svojo kapelo in se Mariji kleče zahvaljeval za pomoč. Ko je bilo bitke konec, je general don Juan de Austria, ki bi lahko vse zasluge pripisal sebi ponižno priznal, da so zmagali zaradi Marijine pomoči. Državni senat v Benetkah pa je dal napraviti velikansko sliko pomorske bitke, pod katero je zapisal: »Ne moč, ne orožje, ne poveljstvo – vse to nam ni pridobilo zmage, ampak jo je pridobila rožnovenska Marija!« Po tej zmagi je papež zaukazal, da se mora vsak dan zvoniti opoldne v vseh župnijskih cerkvah in ob tem moliti tri »Zdrave Marije«, to je Angel Gospodov v spomin Jezusovega učlovečenja in da se mora 7. oktobra praznovati praznik Rožnovenske Marije. Naslednji papeži pa so rožni venec vse do današnjih dni goreče priporočali.