četrtek, 19. december 2013

Cerkev je za vse ljudi!



Lambert Ehrlich, le kdo ga ne pozna. Vsak katoličan je že slišal zanj. Duhovnik, mučenec, doktor in profesor, etnolog, eden največjih Slovencev časa med obema vojnama. Kljub načelni hvali in kipom so njegova dela skoraj pozabljena. Ehrlichov simpozij v Rimu je bil izveden pred enajstimi leti. Njegovih del ne bomo našli na policah katoliških knjigarn. V njih je preveč jasnosti za današnje mlačne, ne mrzle ne vroče ljudi. V delu »Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji« piše sledeče: »Sicer hočejo vse takoimenovane krščanske veroizpovedi biti Kristusove. Nočejo se prepirati s katoliško Cerkvijo; tako lahko svobodno  delamo vsak po svoje za razširjenje krščanstva. A prav tu stopi na plan katoliška Cerkev in trdi, da je ona edinozveličavna, edinoresnična, da ima polno in celo resnico. Naš čas očita zato Cerkvi, da je ošabna in nestrpna; ni čuda! Živimo v dobi, ki zahteva brezmejno svobodo, svobodo tudi v verskem mišljenju; češ, da je vse, tudi vera, v neprestanem razvoju. Cerkev pa je tu neizprosna. Pri vsaki drugi veri, ki jo je ustanovil kak človek, bi bila to v resnici neznosna ošabnost. Toda pri katoliški Cerkvi je to samo neizogibna doslednost.« Trda je ta beseda, bi danes rekli. Stvari se spreminjajo in (na žalost) take knjige (domnevno) niso primerne za slovenske vernike. Anslem Grün bo boljše branje, mislijo uredniki. Angeli, vino, to zanima ljudi.

 Nadaljujmo z dr. Ehrlichom: »Kaj hoče biti katoliška Cerkev?  Ustanova, družba, sestav, zavod Kristusov: toda vse to še ne označi celega bistva katoliške Cerkve. Razen tega, da izvira neposredno in izključno od Kristusa, trdi nekaj presenetljivega: V njej živi še danes Kristus Bog, ki je pred blizu 2000 leti (delo je izšlo leta  1919 op. p.) hodil po zemlji: Evangelij opisuje preteklo življenje Kristusa; a Cerkev je živ evangelij, ki opisuje sedanje življenje in delovanje Kristusa. Čula je besede iz Kristusovih ust: 'Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje.' Ona se v nekem oziru enači s Kristusom in trdi, da iz nje govori in uči Kristus, da ponavlja Kristus v njenih bojih in križih svoje nekdanje muke in boje, ona trdi, da se Kristus v njej na novo poraja, uči in blagoslavlja, ozdravlja in ponavlja čudeže, se daje na novo bičati, obsojati in na križ pribijati, in da se v Cerkvi vedno spet na novo ponavlja Kristusovo vstajenje. Zato govori z božjim naglasom. Druge vere trdijo, da imajo resnico, da kažejo pot, a katoliška Cerkev pravi, da govori iz nje sam Kristus, ki je dejal: 'Pridite k meni vsi, jas sem pot, resnica in življenje!'« Ni kaj dodati. Ehrlichovo pisanje je tako jasno, da ga lahko berejo in razumejo osnovnošolci.

 V dopolnitev dodaja: »Tu se pokaže takoj bistvena razlika med katoliško Cerkvijo in drugimi verstvi. Skupno delovanje, vzajemno versko delo, kakor si ga domišljujejo verstva, je izključeno. Koga pa iščejo krščanske vere? Seveda Kristusa! A Kristus je pri meni, odgovori katoliška Cerkev. Kako naj ga torej iščemo drugod? Očitajo naši Cerkvi ošabnost, ker hodi sama svojo pot in se noče bratiti z nikomer. – Seveda bi to bila ošabnost in nestrpnost! Toda v tem slučaju ni; zakaj v njej je sam Kristus, živa resnica. Očitati bi torej morali ošabnost Kristusu samemu. – Katoliška Cerkev nastopa kot božja ustanova, govori v božjem imenu, svari, uči, razsoja in obsoja kot božji sodnik.«

Lahko bi rekli, da so te besede naravnost čudovite, a hitro nas javno mnenje posvari, da so danes drugi časi. Zato predlagamo, da se na hitro sprehodimo po Katekizmu Katoliške Cerkve in pogledamo, kaj Cerkev danes pravi o Cerkvi in njenem vplivu na druge ljudi in ostala verstva.

Jud Alfonz Ratisbone, spreobrnjen po čudodelni
svetinjici. Z bratom usatnovil Kongregacijo
naše Gospe Sionske, za spreobrnjenje Judov
1. »Svet je bil ustvarjen zaradi Cerkve.« (760) Tako razumemo, da Cerkev kliče vsakega človeka, da bi bil njen ud, ne glede na religijo, v kateri se je rodil. Če je bil svet ustvarjen zaradi Cerkve, kdo bi se lahko počutil blizu Bogu in bil obenem oddaljen od tega svetega Dela?

2. Katoliška Cerkev je »v skrivnosti že pričujoče Kristusovo kraljestvo«. (763) Kdo bi se torej lahko imenoval kristjan s tem, da ostaja zunaj Njegovega kraljestva? Katera druga religija, katera »cerkev« razen Katoliške bi lahko trdila, da jo je ustvaril Bog sam?

3. »Edini srednik Kristus je svojo sveto Cerkev, občestvo vere, upanja in ljubezni, ustanovil in jo nenehno vzdržuje kot vidno družbo, po kateri na vse razliva resnico in milost.« (771) Če je Cerkev vidni in sveti organizem, kako naj bi bili v božji milosti, božji prijatelji, medtem ko ostajamo daleč od tega občestva, ki ga je ustanovil sam Bog (Sin), ki ga Bog (Oče) vodi in Bog (Sveti Duh) oživlja?

4. Katoliška Cerkev je edino »orodje odrešenja za vse ljudi«. (776) Ostajati daleč od tega orodja zaradi napačne navezanosti na vero in kulturo, v kateri se je človek rodil, je popolnoma napačno. Bili bi kakor nekdo, ki bi sledil staršem v greh in smrt.

5. »Kristus in Cerkev – to je torej »celotni Kristus«.« (795) Je mogoče torej izreči večje bogokletje kakor »Kristus – da, Cerkev – ne«? In kako torej ne kazati vsakemu »kristjanu«, naj bo evangeličan, protestant ali pravoslavni, da je samo ena Cerkev s Kristusom celotni Kristus in ne vse cerkve tega sveta?

6.  »Do prelomov, ki ranijo edinost Kristusovega telesa (razlikujemo herezijo, apostazijo in shizmo), pride zaradi grehov ljudi.« (817) Grozno bi bilo ne poudariti greha herezije in shizme v dialogu z nekatoliškim sogovornikom. Grešnike svariti, nevedne učiti in braniti Resnico so dela usmiljenja, ki nam jih nalaga Kristus sam, to so naše dolžnosti.

7. Katoliška Cerkev je »Noetova ladja, ki edina rešuje iz vesoljnega potopa.« (845) Se torej zavedamo krivde mnogih današnjih ekumenistov, ki zaradi ugajanja ljudem (bolj kot Bogu) škodujejo bližnjemu, ker mu ne kažejo, kje se danes nahaja Noetova ladja, ki jih edina lahko reši?

8. Cerkvi je »naložena nujnost in hkrati sveta pravica oznanjati evangelij vsem ljudem.« (848) So judje ljudje? Muslimani? Budisti in hindujci so ljudje? Res se o tem lahko vprašamo, ko gledamo, kako je ta Gospodov misijonarski ukaz danes  zanemarjen in opuščen. Nekateri blebetajo, da naj Cerkev ne bi imela »specifičnega poslanstva za spreobrnjenje judov« (tako nek kardinal). Te in podobne zmote so bile zapisane celo v vatikanskem časniku Osservatore Romano. Vse ljudi evangeliziramo, ker jih ljubimo. Ne evangelizirati pomeni ne ljubiti. Tretje možnosti ni.
 


9. » Ker laikom, kakor vsem vernikom, v moči krsta in birme Bog nalaga apostolat, zato imajo obvezujočo dolžnost in hkrati pravico posamič ali povezani v združenja delati za to, da bi vsi ljudje in po vsej zemlji spoznali in sprejeli odrešenjsko-zveličavno božje oznanilo.« (900) Te besede niso dovoljkrat izrečene pri naših pridigah, niti v naših občilih. 

Vsi katoličani imajo dolžnost evangelizirati vse nekatoličane. To naj počnejo do konca sveta in do prenehanja obstoja vseh človeških religij (v nebesih namreč obstaja samo ena, to je katoliška). Ta dolžnost ne izhaja od škofa ali župnika, ampak od Boga. Tako nam je nihče ne more odvzeti, prepovedati ali okrniti. Če bi nas neka avtoriteta želela usmeriti v ljudske menze (ki so potrebne!), medtem ko bi si mi želeli evangelizirati, imamo pravico poudariti, da nas Bog po krstu in birmi kliče k apostolatu in da ta naloga nikoli ne mine. Ne mine kakor ne mine Zakrament. Ta apostolat pa mora biti namenjen vsem ljudem. Izjeme niso predvidene. Tudi če bi si nekateri svetovni mogočniki želeli zagotoviti odtujenost od našega dela, je Kristus za vse ali za nikogar. Gotovo ni samo za tiste, ki so imeli srečo roditi se, brez zaslug, v pravi veri. 

Katekizem nam jasno kaže, da je dolžnost tako posvečenih kot laikov nositi oznanilo odrešenja vsem ljudem. To oznanilo, ki je Kristus, je neločljivo povezano z eno in edino  Kristusovo Cerkvijo.


Viri:
Lambert Ehrlich, Katoliška Cerkev kraljestvo božje na zemlji. Celovec: Družba sv. Mohorja; 1919
Katekizem katoliške Cerkve. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca; 1993
Fabrizio Cannone. Bisogna convertire i non cattolici?.Il settimanale di Padre Pio.2013;19(XII):22-24

Ni komentarjev:

Objava komentarja

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...