Pridiga, 1. 1. 2021

Pridiga pri tradicionalni latinski sveti maši na 1.1.2021

ČAS

Ko se oziramo v preteklo leto, premišljujemo kako je minilo. Oziramo se po času, ki smo ga preživeli in se hkrati oziramo v prihodnost, ki je spet čas, ki še ni prišel. Premišljujemo, kaj nas utegne vse doleteti.

V prvi Mojzesovi knjigi je zapisano, da je Bog sedmi dan: »In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil.« Bog je v samem začetku svojega stvarjenja posvetil ravno čas. Torej je čas nekaj svetega. 

Že pogani, med njimi npr. filozof Seneka so trdili, da je čas neprecenljiv. Svetniki pa nam to resnico, katero nas uči Sveto pismo potrjujejo na mnogo načinov. Trdijo namreč, da je čas najdragocenejša stvar, ki jo imamo. Najdragocenejše darilo, ki ga more dati Bog živemu človeku. Sveti Bernard Sienski pravi: »Hip časa je toliko vreden kakor Bog.« Zakaj tako trdi? »V kratkem času si more človek pridobiti milost in slavo.« Drugače povedano, v kratkem času moremo pridobiti Boga. Boga moremo namreč pridobiti vsak trenutek, če obudimo popolno kesanje in popolno ljubezen do Njega. Sveti Lavrencij Justinian je rekel: »Premoženje, čast, radost bi dal za eno urico.«

Sveti Alfonz Liguori trdi, da je čas zaklad, ki ga je mogoče najti samo v tem življenju. V prihodnjem ga ne najdemo čeprav bi si ga želeli. V peklu zavrženi jokajo: »O, ko bi imeli še eno uro!« Za vsako ceno bi plačali še eno uro časa, ki ga sedaj ne morejo dobiti. V nebesih sicer ne jokajo, če pa bi mogli jokati, bi bilo edino njihovo kesanje to, da so v življenju izgubili čas, katerega bi mogli bolje porabiti, da bi si pridobili večjo slavo v nebesih.

Pri drugih in pri sebi moremo videti kako velikokrat malo cenimo čas. Sveti Bernard trdi: »Nič ni dragocenejšega od časa in vendar se nič bolj ne zanemarja kakor čas.« Ko je Jezus govoril o poslednji sodbi, kako bo postavil ene na levico in druge na desnico, pa lahko slišimo očitek, ki meri na napačno uporabo časa: Nise storili za kar ste imeli čas, kar bi lahko pa niste. (prim. Mt 25,41sl.)

V knjigi Razodetja 12, 12 je zapisano: »Zato se veselite, nebesa, in vi, ki prebivate v njih! Gorje pa vama, zemlja in morje, ker je hudič sestopil k vama, poln divjega besa, ker ve, da ima le malo časa.«

Hudi duh ne izgublja časa, da bi nas pogubil, zato mi ne izgubljajmo časa, da bi delali dobro in se zveličali. Premalo je samo ne grešit – potrebno je tudi dobro delati, služiti bližnjemu in delati za Božje kraljestvo in v Božjo slavo. Ne zadovoljimo se z mislijo: »Ah, saj sem kar v redu; ne delam hujših grehov!« Zahrepenimo po večji Božji slavi, saj je zelo nevarna misel in življenjski moto: »Bom se toliko potrudil, da ravno v pekel ne bom prišel.« Ne hodimo po robu, ampak zahrepenimo po večji slavi v nebesih. Naj nam bo za spodbudo misel Svetega Bernarda, ki pravi: »Misli, da si izgubil vsak čas, ko nisi mislil na Boga.«

Dodajmo k temu premišljevanju dve opombi:

Velikokrat slišimo izgovor: »Ne zmorem.« Zavedajmo se, da je velika laž, saj Bog nikogar ne pusti brez potrebnih milosti, da bi mogel svoj čas dobro porabljati in hoditi po poti svetosti. V semenišču nam je gospod spiritual večkrat ponavljal: »Milost gre čez, čez rob.« Bog nam daje več milosti kot jih potrebujemo, zato sami sebe ne varajmo in Božje milosti ne zapravljajmo.

Druga opomba pa je sledeča. Beseda »jutri« ne obstaja pri svetnikih. To je beseda lenih ljudi. Za svetnike je obstajala samo beseda »danes«. »Če danes zaslišite Gospod glas, ne zakrnite svojih src.« (prim. Ps 95) Danes je ta neprecenljivi čas, ki ti je podarjen. Jutrišnjega dne ti nihče ne zagotavlja, zato ta trenutek izkoristi, da boš Bogu služil in ga ljubil.

Če smo v tem letu slabo porabljali čas zdaj to obžalujmo in sklenimo v tem letu svoj čas dobro porabljati. Bratje, odmerjeni čas je kratek (prim. 1 Kor 7,29). Odvrnimo svoj pogled od sveta in njegove poželjivosti in obrnimo svoj pogled v nebesa skupaj z Devico Marijo. Računajmo z njeno pomočjo. Marija pomoč kristjanov – prosi za nas!