V osrednjem katoliškem tedniku
Družina je bil pred kratkim objavljen intervju s španskim benediktincem Juanom Javierjem Floresom
Arcasom, profesorjem na Papeškem inštitutu za liturgijo. Na nekatere sporne
trditve v intervjuju se je v pismu bralcev odzvala ga. Tadeja Kerže. Žal
uredništvo njenega argumentiranega pisma ni želelo objavi. Iz tega razloga
pomisleke ge. Kerže objavljamo na blogu. Dodano 17. 5. 2018: Pismo je bilo objavljeno danes, 17. maja., v 21. številki Družine. Posredovano pa je bilo v ponedeljek, 23. aprila.
V zadnji številki Družine sem v osrednjem pogovoru s
priznanim liturgikom Floresom Arcasom zasledila papeževo izjavo, da je potrebno
vztrajati pri normi in poznati, kaj je izjema pri obhajanju vernikov pri Sveti
evharistiji. Iz intervjuja pa ni razvidno, da je (še) vedno veljavna normativna
oblika prejemanja obhajila kleče in na usta, medtem ko je obhajanje stoje in na
roke zgolj izjema in to le pod določenimi pogoji. Ob tem se mora tudi naša
krajevna Cerkev vprašati, koliko sledi papeževemu učenju, ko podpira obhajanje
stoje in na roke in na le-tega navaja celo prvoobhajance.
V odgovoru na vprašanje o latinski
maši me je začudilo Arcasovo stališče, da se sme v eni škofiji obhajati le ena
latinska maša. Po mojem poznavanju tega določila ni, kajti verniki so imeli
vedno pravico do tradicionalne maše, ki ni bila nikoli prepovedana, kot je leta
2007 potrdil papež Benedikt XVI., saj po njegovem ne more biti kot ničvredno
zavrženo nekaj, kar je bilo do tedaj razumljeno kot najbolj sveto.
Zlasti pa me je začudilo patrovo
stališče, da bi se dalo navdušenje mladih za tradicionalno liturgijo pripisati
manipulaciji. Dvomim, da bi se tako marginalizirane in mnogokrat odkrito
zaničevane duhovne pobude oklenil kdo iz preračunljivosti ali nepoznavanja. V
Sloveniji sem srečala nekaj teh mladih ljudi in lahko potrdim, da gre za
izrazito široko razgledane in globoko verne ljudi. Presenetljivo pa se mi zdi
tudi to, da profesor v pogovoru zaobide dejstvo, da se je na pred-sinodalnem
srečanju mladih v Rimu pojavilo močno zavzemanje velikega števila mladih za širšo
dostopnost do tradicionalne liturgije. Žal se je njihov glas v sklepnem
dokumentu ni upošteval, vprašanje, koliko se jih bo hotelo slišati na sinodi
mladih, tako da nas ne sme čuditi, če se o tem noče govoriti, žal še zlasti v Sloveniji
ne.
Za vse tiste, ki zaradi jezikovnih preprek ne
morejo spremljati tujih medijev, naj povem, da v tujini obstajajo številna
gibanja mladih, ki se želijo vrniti k veri starih staršev. Imajo neverjetno
število duhovnih poklicev in številčne družine, zato predstavljajo upanje za
Cerkev, zlasti v razvitem svetu, kjer je pastorala v zadnjih 50 letih za seboj
pustila veliko duhovno in moralno opustošenje.
Tadeja Kerže, Slovenska Bistrica
Ni komentarjev:
Objavite komentar