Verujem, Gospod, vendar
naj verujem še trdneje; upam, vendar naj upam še vztrajneje; ljubim, vendar naj
ljubim še ognjeviteje; obžalujem, vendar naj obžalujem še silneje!
Molim te kot prvi izvor;
želim kot poslednji cilj; hvalim te kot trajnega dobrotnika; kličem kot
milostljivega branitelja.
Tvoja modrost naj me
vodi, pravičnost vzdržuje, dobrosrčnost tolaži, mogočnost ščiti!
Darujem ti, Gospod:
misli, naj se dvigajo k tebi; besede, naj govore o tebi; dejanja, naj se vrše
po tebi; trpljenje, naj me tare zaradi tebe!
Hočem, kar hočeš ti;
hočem, ker hočeš ti; hočem, kakor hočeš ti; hočem, dokler hočeš ti.
Prosim, Gospod: razsvetli
razum, vžgi voljo, očisti srce, posveti dušo!
Naj objokujem pretekle
krivice, naj odženem prihodnje skušnjave, naj popravim grešna nagnjenja, naj si
vzgojim primerne kreposti!
Podeli mi, dobri Bog,
ljubezen do tebe, sovraštvo do sebe, gorečnost do bližnjega, prezir do
posvetnega!
Naj se trudim za
pokorščino predstojnikom, za pomoč podložnim, za dober svet prijateljem, za
odpuščanje sovražnikom.
Naj zmagujem poželjivost
s strogostjo, skopost z darežljivostjo, jezljivost z milobo, mlačnost z
gorečnostjo!
Naredi, da bom moder v
nasvetih, da bom vzdržal v nevarnostih, da bom potrpežljiv v nesreči, ponižen v
sreči!
Stori, Gospod, naj bom
zbran v molitvi, zmeren v jedi, marljiv v službi, trden v dobrih sklepih.
Naj skrbim, da bo v meni
znotraj nesebičnost, zunaj skromnost, da bom v občevanju vzoren, v življenju
reden!
Naj vztrajno skrbim za
krotitev narave, množitev milosti, izpolnjevanje postave, rast zveličanja!
Naj se učim od Tebe, kako
krhko je vse posvetno, kako veliko je božje, kako minljivo je vse časno, kako
trajno vse večno!
Daj, da se bom na smrt
pripravil, sodbe bal, peklu ušel, raj dosegel – po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.
Molitev
je del Zahvale po sveti maši, iz Rimskega misala 1962 (odpustek 5 let; popolni
odpustek enkrat v mesecu, če molitev ves mesec vsak dan molimo – Janez XXIII.,
11. 3. 1960)
Ni komentarjev:
Objavite komentar