Vabilo - Tradicionalna latinska sveta maša v Ljubljani, 7. december 2015

Sveta maša na predvečer praznika Brezmadežnega spočetja preblažene Device Marije. Še je čas za pričetek devetdnevnice. Pred sveto mašo bo tudi možnost za sveto spoved.

msgr. Schneider v Ljubljani: slike in zahvala

Po bogatem dogajanju prejšnjega tedna članki šele nastajajo.  Prav pa je, da dodamo vsaj nekaj slik javnih dogodkov in izrečemo zahvale.

Zahvaljujemo se najprej ljubljanskemu nadškofu, Slovenski škofovski konferenci, draveljskemu župniku, vsem duhovnikom in strežnikom. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji, logistiki ter posojanju in iskanju liturgičnih pripomočkov. Organistki, ki nam je pomagala v sredo pri ljudskem petju. Organistu in pevcem, ki so tako krasno peli pri pontifikalni sveti maši. Časniku, Družini in SŠK za napoved dogajanja. Exodus TV za snemanje. Družini, Radiu Ognjišče in verskemu programu RTV za intervjuje z njegovo ekscelenco. Na koncu pa vsem, ki ste se udeležili svetih maš ter predavanja, brez vaše pomoči bi še dolgo odplačevali dolgove za nastale stroške. 

Predstavitev knjige Corpus Christi; sreda 18. 11. 2015, 17.00

 

msgr. Schneider in dr. Kerže

Podpisovanje knjig

Tiha škofova sveta maša; sreda, 18. 11. 2015, 19.00

Pristopne molitve škofove tihe svete maše

Slovilo svete maše - canon

Pontifikalna sveta maša s faldistorijem; četrtek, 19. 11. 2015, 17.30

Oltar pred sveto mašo. Na njem so zložena mašnikova oblačila.

Sprejem škofa pri cerkvenih vratih

Molitev pred Najvetejšim na stranskem oltarju

Priprava na sveto mašo

Oblačenje

Prisopne molitve

Diakon poje sveti Evangelij

Pridiga

Spremenjenje: Na sredi mašnik, na njegovi levi duhovnik asistent v pluvialu, na desni diakon in za njim poddiakon. Na levi strani drugi obredar, strežnik z mitro, strežnik za svečo in strežnik za knjige. Na desni strani kadilničar, prvi obredar in dva strežnika.

Moj Gospod in moj Bog!

Deljenje svetega obhajila

Pred obiskom msgr. Schneiderja

Manj kot teden dni nas loči od obiska msgr. Schneiderja. Prav je, da tudi javno spregovorimo o določenih stvareh, ki bodo mnogim koristile.

Cerkev sv. Roka ni velika. Pri mašah se bomo tako ravnali po načelu prvi pride – prvi sede. Mladi so seveda naprošeni, da svoja mesta prepustijo starejšim. Za cerkvijo je prostorno parkirišče. Naslov je Vodnikova cesta 279.

Kako se obnašamo pri srečanju s škofom, smo pred meseci zapisali v prispevku Drže in geste pri liturgiji in molitvi. Škofom se pri pozdravu poljublja prstan, duhovnikom roke. Pred škofom se pri tem lahko poklekne na levo koleno, drugače globok priklon do roke.

Ob tej priložnosti bodo Slovenijo obiskali tudi kleriki in strežniki iz tujine, ki bodo sodelovali pri slovesni pontifikalni sveti maši. Med njimi bo tudi duhovnik Inštituta Dobrega Pastirja iz Francije. Ta bo med svojim obiskom vsako jutro maševal v cerkvi sv. Roka po tradicionalnem obredu. To so zasebne tihe svete maše, ki se jih - po želji - lahko udeležijo tudi drugi verniki.

Kdor bi želel po sredini sveti maši s škofom in člani gibanja Juventutem na druženje ob večerji, je lepo vabljen, da nam to javi in se nam pridruži. Veseli bomo vsakogar.

Duhovniki, ki bi si želeli biti v koru morajo imeti s seboj lastna oblačila. Drugače bodo sedeli med ostalimi verniki.

Za vsa vprašanja smo dosegljivi preko kontaktnega obrazca v desnem stolpcu.

Urnik:

Sreda, 18. november:

8.00 Tiha sveta maša - duhovnik IBP

17.00 Predavanje Corpus Christi v župnijski dvorani

19.00 Tiha škofova sveta maša z ljudskim petjem

Četrtek, 19. november:

7.00 Tiha sveta maša - duhovnik IBP

17.30 Slovesna pontifikalna sveta maša

Petek, 20. november:

8.00 Tiha sveta maša - duhovnik IBP

Vabilo: Tradicionalna latinska sveta maša v Ljubljani, 13. november 2015

Prostovoljci se bomo zbrali ob 16.00, dve uri pred sveto mašo. Cerkev bomo uredili in dodatno očistili, da bo pripravljena na tako pomemben obisk. Zadnji dan ne bo časa za vse. Prav pa je, da pripravimo tudi sebe in tako bo v sklopu priprav na obisk msgr. Schneiderja darovana še sveta maša. Tiha z ljudskim petjem. Upamo, da bo tudi možnost za sveto spoved.

Za več informacij smo dosegljivi preko obrazca na desni strani.

Ross Douthat: Kriza konservativnega katolištva

Slovenski katoliški mediji z nekaj redkimi izjemami doslej niso prinesli resnejših analiz o stanju, v katerem se je znašla katoliška Cerkev danes. Zato je smiselno, da naše bralce opozorimo na izjemno prodorno predavanje z naslovom Kriza konservativnega katolištva, ki ga je ameriški katoliški publicist Ross Douthat konec oktobra imel v New Yorku. Ross Douthat gotovo spada med najboljše ameriške politične in kulturne komentatorje. Kot veren katolik in politični konservativec zaseda mesto kolumnista v sicer izrazito liberalnem ameriškem časopisu New York Times. Douthat se je aktivno vključil tudi v sedanje razprave, ki so se v katoliški Cerkvi razvile okrog obeh sinod o družini, pri čemer je zavzel jasno pravoverno stališče. To mu je prineslo številne napade »progresivnih« katoliških krogov, ki so njegovega delodajalca celo pozivali, naj ga odpusti. S tem so lepo pokazali, kako deluje »usmiljena Cerkev« v praksi.

Predavanje Kriza konservativnega katolištva je Douthat pripravil za letošnji sklop predavanj Erasmus Lectures, ki jih sicer redno pripravlja ameriška krščanska revija First Things. Omenjena revija nedvomno predstavlja vodilno krščansko intelektualno publikacijo v Združenih državah. 

Ob tem moramo še na kratko pojasniti besedno zvezo »konservativno katolištvo«, ki jo Douthat uporablja v predavanju. Avtor s tem ne označuje zavzemanja za večno držanje istih navad ali zatiskanje oči pred konkretnimi sodobnimi situacijami, ampak ohranjanje vere in morale oziroma čut za nespremenljivo resnico, da bi se jo lahko v vsakem obdobju in vsakem človeku posredovalo na primeren način zaradi zveličanja duš. »Konservativnost« torej pomeni pravovernost in zvestobo. Takšna drža je v burnem obdobju po drugem vatikanskem koncilu nasprotovala »hermenevtiki preloma« in trdila, da je potrebno tudi zadnji koncil brati v kontinuiteti s prejšnjim cerkvenim učiteljstvom. Podpiralo je prizadevanja svetega papeža Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. za ureditev kaotičnih razmer in zagovarjanje pravovernih stališč na vseh področjih. Težava tovrstne konservativnosti pa se po avtorjevem mnenju kaže predvsem v prevelikem naslanjanju na papeško avtoriteto. To je bilo spričo velikega dela, ki sta ga opravila Janez Pavel II. in Benedikt XVI. ter kaotičnega položaja v številnih škofijah in župnijah, tudi razumljivo. Toda pri tem je konservativna drža pozabila na globlje črpanje iz zaklada tradicije Cerkve (npr. na liturgičnem področju) in zapadla v nekakšen nezdrav ultramontanizem, skorajda malikovanje vsakokratnega papeža, ki ni katoliško. Sedanje obdobje zato gotovo ponuja priložnost tudi za »konservativne« katoličane, da ponovno premislijo o odločilni vlogi tradicije (v pomenu kot smo ga že predstavili v članku Kaj je katoliška tradicija ) za življenje Cerkve.

Za ogled videoposnetka predavanja : The Crisis of Conservative Catholicism