ponedeljek, 11. januar 2016

Bojni klic: Možje naj bodo možje!



Pornografija. Nečistovanje. Prostitucija. Ljubiti in oditi. Narediti otroke in jih nato zapustiti. Je to veličina moških, še posebej poročenih mož? Odgovor je vsekakor odločen »ne«, vsaj glede na močno sporočilen desetminutni film z naslovom »Bojni klic« (»Call to battle«), ki ga je dal objaviti škof Thomas Olmsted iz Phoenixa v ameriški zvezni državi Arizona. Omenjeni film poudarja, kako odločilen je boj, ki se bije za duše moških. V igri so ljubezen in odnosi, družina in preživetje celotne družbe. 

Na podlagi pastoralnega pisma, izdanega preteklega septembra, se škof Olmsted posebej trudi za zbiranje moških in mož v svoji škofiji, da bi postali možje, kakršne si je zamislil Bog. V tem duhu naj bi se možje »podali za okope« zoper sovražnike družine in vere. »Možje, ne omahujte v bitki, ki se odvija okrog vas,« v pismu spodbuja omenjeni škof. Trdi tudi naslednje: »Gre za bitko, ki našim otrokom in družinam povzroča rane, za bitko, ki izkrivlja dostojanstvo tako žensk kot moških. Ta bitka je pogosto skrita, vendar je resnična. V prvi vrsti je duhovna, obenem pa vse bolj ubija še preostali krščanski etos v naši družbi in kulturi ter celo v naših domovih.« V filmu je jasno prikazano, da imajo današnji zahodni moški velike težave pri uresničevanju svoje moškosti, kar velja zlasti za očete. »Povprečen deček bo do svojega šestega leta več časa porabil ob gledanju televizije, kakor v pogovoru z očetom v celotnem zemeljskem življenju,« izjavlja eden izmed nastopajočih na začetku filma. »Pristno moška odgovornost, da je mož duhovni voditelj družine, je opuščena. Svoje vloge krščanskih mož navadno ne opravljamo več,« zatrjuje naslednji. 

Film sporoča, da biti moški pomeni darovati lastno življenje, biti voljan umreti za tiste, ki jih imamo radi, to je ljubiti s samožrtvovanjem. »Ljubezen je žrtev. Če želiš vedeti, da te ljubim, poskušaj videti moje žrtvovanje,« pravi eden izmed moških v filmu. Jezus Kristus je namreč tisti, ki moškim s križa razodeva pot, po kateri so poklicani, da ljubijo. »Jezus Kristus s križa moškim razodeva samega sebe. Kaže nam, kako ljubiti. Kaže nam, kako umreti sebi, da bi drugi imeli življenje,« pravi drugi. Moški postane to, čemur je namenjen in odkrije svojo veličino takrat, ko uresničuje svojo vlogo očeta – bodisi v biološkem ali duhovnem smislu. Biti oče pomeni biti skrbnik, vzdrževalec in branilec. »Očetovstvo ni toliko v tem, kaj naj bi počeli, ampak biti to, kar že smo,« izjavlja nekdo v filmu. 

Toda moški lahko svojo očetovsko vlogo igra samo takrat, ko je gospodar samega sebe, ne pa suženj nečesa, kot sta denimo pornografija in masturbacija. »Kar moškega dela moškega in kar ga ločuje od živali, je to, da lahko ureja svoje strasti. Moški je tako vselej poklican k samoobvladovanju,« trdi eden izmed sogovornikov. »Ko moškega prevzame pornografija in se ga polastijo strasti, preneha biti duhovna glava družine. Če namreč sam ne zmore varovati svoje lastne duše in to dušo voditi v nebesa, kako bo lahko varoval nedolžnost družine, ki mu je bila zaupana?« »Trud moškega za samoobvladovanje je zato temeljno delo, ki mu omogoča, da se žrtvuje za druge.« Samoobvladovanje ne pomeni zgolj reči »ne« različnim skušnjavam zoper moškost, temveč je koristno zaradi samih moških, »ki naj vzamejo pod nadzor svojo moč za Kristusa«, ki naj delajo za Boga. 

Škof Olmsted v zaključku filma izjavi naslednje: »Zaupajte! Bodite hrabri! Naprej, prevzemite krmilo!«

Film si lahko ogledate tukaj:




Prirejeno po: Life Site News (7.1.2015), »'Call to battle': Catholic bishop challenges men to be 'men' in awesome new video«, https://www.lifesitenews.com/news/call-to-battle-catholic-bishop-challenges-men-to-be-men-in-awesome-new-vide

Spletna stran: Into the Breach

četrtek, 7. januar 2016

Trikraljevsko darilo: Priročnik za zakristane

 ANTÍPHONA AD OFFERTÓRIUM
Ps. 71, 10-11 - Reges Tharsis, et ínsulæ múnera ófferent: reges Árabum et Saba dona addúcent: et adorábunt eum omnes reges terræ: omnes gentes sérvient ei. 

DAROVANJSKI SPEV
Ps. 71, 10-11 - Kralji Tarza in otoki bodo prinesli darila; kralji Arabije in Sabe bodo pripeljali darove; in častili ga bodo vsi kralji na zemlji, služili mu bodo vsi narodi.


Ob prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev bralcem kot darilo poklanjamo priročnik za zakristane, ki nosi naslov Iz zakristije k oltarju. Bogat priročnik govori o vseh bogoslužnih predmetih, prostorih in oblačilih, vrstah svetih maš, pripravah na najrazličnejše praznike in pobožnosti ter o deljenju zakramentov.

https://drive.google.com/file/d/0BzspuvtTSZ6RekhvbnFBekN5aUE/view?usp=sharing
 

nedelja, 3. januar 2016

Sveta maša 30. 12. 2015, poročilo in zahvala ob novem letu



Tokrat sta nas pri pripravi cerkve spremljala mraz in mir božične noči. Zadnja tradicionalna sveta maša v Gospodovem letu 2015 je v cerkev sv. Roka privedla vernike in člane združenja Juventutem iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. Posebno veseli smo bili naših članov, ki se na duhovništvo pripravljajo v tujini. Tiho sveto mašo je spremljalo lepo ljudsko petje, ki je srca vernih dvignilo iz vsakdanjih skrbi k premišljevanju in kontemplaciji skrivnosti Kristusovega rojstva. Mašnik je na začetku pridige spregovoril o pastirjih, ki so imeli čast, da so se prvi priklonili Jezusu. Kakor oni, je dejal, se tudi mi lahko priklonimo ne le Jezusu v jaslicah, temveč istemu Jezusu, ki bo v sveti tihoti svete maše prišel na hladni oltar.

Po sveti maši se nas je približno dvajset zbralo pri večerji, kjer smo v prijetnem druženju zaključili letošnje leto.

Leto 2015 je bilo za naš apostolat izredno plodovito. V Dravljah je mesečno, z izjemo  julija in avgusta,  bila darovana sveta maša po Rimskem misalu sv. Janeza XXIII. Izdali smo knjigo Corpus Christi o izjemnem pomenu vrednega prejemanja sv. obhajila. Pripravili smo liturgični koledar ter sodelovali pri slovesni sveti maši kardinala Burka v Trstu. Največji in najuspešnejši letošnji projekt pa gotovo predstavlja obisk msgr. Athanasiusa Schneiderja, avtorja pravkar omenjene knjige, ki se je pri nas zadržal tri dni. Še nekaj let nazaj bi se ob misli, da bo ta svetovno znani škof pri nas predaval ter slovesno maševal, lahko le skeptično nasmehnili. Kako dober je Gospod!

Kako naprej? Žetev je velika, delavcev pa malo. Pripravlja se ponatis knjige Corpus Christi, saj so knjige ob obisku škofa pošle. Še naprej bomo po naših močeh širili dostojanstveno liturgijo in dobro teologijo. Na tem mestu bi radi vse bralce povabili, da nam po svojih močeh pri tem še naprej stojijo ob strani z molitvijo in drugimi oblikami pomoči. Za vse nadaljnje informacije o tem nam lahko pišite na naš spletni naslov.



Confiteor strežnikov

Pridiga

Veliko povzdigovanje

Odveza

Obhajilo vernikov

 Zaključek svete maše

Branje zadnjega Evangelija


Na razpolago je še nekaj koledarjev.  Kdor bi ga še želel naročiti, nam lahko piše preko okenca na desni strani. 





Ad maiorem Dei gloriam!

ponedeljek, 28. december 2015

Družina kot zemeljska in nebeška stvarnost

Praznovanje Svete družine kmalu po Božiču je za nas pomenljivo. Gre sicer za edinstveno in neponovljivo družino tu na zemlji, pa vendar nam tudi v svoji edinstvenosti sporoča marsikaj pomembnega - zlasti za naše družine, pa ne samo, saj podobna načela veljajo tudi za naša prijateljstva, naše skupnosti, delovne, župnijske in podobne, na koncu pa tudi za vsakega od nas. Ko govorim o družini, naj bo jasno, da gre za skupnost moža in žene, ki je sklenjena tudi pred Bogom, in je odprta za roditev in vzgojo otrok.Gre za precej globljo vez, saj ni sklenjena le pogodba med dvema strankama, temveč kar zaveza, in sicer je tu še tretji, Bog. Pogodba je izmenjava volje in stvari, zaveza je popolna izročitev, podaritev oseb. Tudi sama vera je zaveza, zato pa je tudi jasno, da kjer vere ni, se zelo težko ljudje odločijo za poroko. Tudi, kdor ni krščen, mora imeti neke vrste vero v tisto, kar dela in v ljudi, s katerimi je - mnogi so mi to tudi potrdili. Lahko, da ne priznavamo skupnih izhodišč v Bogu, imamo pa druga skupna izhodišča v naravi oz. stvarstvu, kot mu mi pravimo.
 
Lahko se v življenju zgodi marsikaj, zato lahko pride do razbitja, ranjnosti in še česa družin, ne moremo pa pojmovati kot družin tistih, ki živijo skupaj, so krščeni, lahko imajo tudi otroke, pa niso cerkveno poročeni, kakor tudi ne moremo imeti za družine tistih, ki se, četudi bi se lahko poročili v cerkvi, poročijo le civilno, pred državo. Četudi bi bil v paru samo eden krščen, je dolžan poskrbeti, da se cerkveno poroči in delati, zlasti seveda molitveno, v smeri, da bi tudi drugi nekoč prejel milost vere, kakor je njegova dolžnost tudi poskrbeti za versko vzgojo otrok. Prav beseda dolžnost je tu pomembna, saj je cerkvena poroka tudi dolžnost. Ko to dolžnost izpolnimo, dobimo dostop tudi do s tem povezanih pravic, vse drugo je manipuliranje in izsiljevanje, pa ne nas duhovnikov, temveč v končni fazi Gospoda samega. Jožef in Marija, Elizabeta in Zaharija, kakor tudi mnogi drugi, so živeli pravično, so torej bili v Božji pravičnosti, so bili Bogu poslušni. Zato so tudi prejeli številne milosti. Podobno velja tudi za nas - če smo Gospodu poslušni, se naredi prostor za njegove milostne darove, za darove njegove neskončne ljubezni in usmiljenja. 
 
Tudi, ko govorim o skupnosti, ne mislim na razno razne partnerske skupnosti, da ne bo pomote, temveč na župnije, samostane, delovne time... Zadnje čase, že kar nekaj časa, pravzaprav, se tudi v Cerkvi žal popušča določenim težnjam tega sveta in se nekaj razširja pojme, a to ni prav. Prav sveta družina nam namreč govori o družini kot tisti, ki ima ne le zemeljsko, temveč tudi nadzemeljsko, duhovno razsežnost, ki bi ji lahko rekli tudi, da je nebeška razsežnost. Kot križ ima tudi družina potemtakem vodoravno in navpično razsežnost. Ker pa duhovna razsežnost, povezava z nebeškimi stvarnostmi, šepa nasploh v našem življenju, ni nič čudnega, da šepa tudi po skupnostih, ki jih sklepamo ljudje, zlasti je seveda to pogubno za naše družine. Ker družina ni le zemeljska, temveč tudi nebeška skupnost, je duhovna razsežnost izrednega pomena, je tista hrana, ki jo tako potrebuje za trdnost, enotnost in obstojnost, kakor tudi za zdrave in dobre medsebojne odnose. 
 
Cerkveni očetje in svetniki so namreč govorili o sveti družini kot o Sveti Trojici na zemlji - sv. Jožef je podoba nebeškega Očeta, Jezus je seveda sam Božji Sin, Marija pa je najčistejši odsev Sv. Duha. Ko je Božji Sin prišel na svet, je v zemeljske družine prinešel nekaj nebeškega, tako da so družine, sklenjene pred Bogom in z njim, odsev Boga samega, ki je Troedini Bog. Družina, človeška skupnost, pa tudi posameznik, ki na Boga pozabi, ne more niti odsevati nič nebeškega, ne more kazati na Boga, kakor tudi ne dejstva, da nas je ustvaril po svoji podobi.  Jožef, ki ni telesni oče Jezusa, kaže na to, kako je še bolj pomembno duhovno očetovstvo, pa tudi Marija nam kaže podobno, kako pomembno je duhovno materinstvo s svojim zgledom. Ne gre le za to, da imamo otroke, temveč tudi, da vemo, kaj je njihov končni cilj, ki je konec koncev skupni cilj vseh nas - zveličanje.  
 
Sveta družina je tako družina, človeška družina, je pa seveda tudi sveta, da bi kazala družinam, našim skupnostim in vsem nam pot navzgor. Kaže nam, da se moramo truditi hoditi po poti svetosti. Neprestano smo v Božji navzočnosti in v občestvu svetih, kar se je izražalo v nazareškem življenju svete družine, v njihovem vsakdanu, pomembno pa je tudi, da gremo v Božjo hišo. Ne potrebujemo namreč le duhovne navzočnosti, temveč še bolj resnično navzočnost, po naših cerkvah pa je Jezus Kristus v pod podeobo kruha resnično navzoč, kakor je tudi resnično navzoč v vseh zakramentih - še več, on sam jih deli, v najčudovitejšem pa se nam celo on sam izroča v hrano. Zato je pomembna ena in druga duhovna hrana. Pomembna je družinska molitev in trud za življenje po Božji volji v vsakdanu družine, tako skupaj kot tudi posamič. Potrebujemo pa tudi tisto najvišjo, največjo in najboljšo duhovno hrano, ki pa jo dobimo v cerkvi. Spet velja, da ne moremo pričakovati darov od Boga, če nismo izpolnili dolžnosti, kakor tudi nimamo določenih pravic, si jih pa lahko izsilimo, kar se dogaja. Zlasti je tu mišljeno sveto obhajilo. Velikokrat bi bila Očetova volja to, da v času obhajila obsedimo na svojem mestu. Nimamo nobenih večjih grehov, pravimo, potem pa ne gremo ob nedeljah in zapovedanih praznikih k sveti maši. Neki svetnik je dejal, da preklinjanje in opuščanje nedeljske svete maše čedalje bolj oddaljujeta Božji blagoslov od družin. Tu se pravzaprav začne vse skupaj. 
 
Potrudimo se in se odločimo za očiščenje in posvečevanje sebe ter družin, da bo lepo odsevala Božja luč ljudem: "Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih" (Mt 5,16).
 
 
Andrej Vončina - povzeto iz Vončotov portal


sreda, 23. december 2015

Tradicionalna liturgija, Božič 2015: Ljubljana, Sveti Tomaž, Trst

V cerkvi svetega Roka v Dravljah bo sveta maša po Rimskem misalu sv. Janeza XXIII.  darovana v sredo, 30. 12. 2015 ob 17:30

Poskrbljeno bo za možnost spovedi in blagoslov vode po tradicionalnem Rimskem obredniku . Tiha sveta maša z ljudskim petjem.

V cerkvi svetega Tomaža v Svetem Tomažu pri Ormožu bodo tradicionalne latinske maše darovane
- v nedeljo, 27. decembra, ob 18:00, Tiha sveta maša

-petek, 1. januarja, ob 18:00, Tiha sveta maša



V cerkvi blažene Roženvenske Marije (Beata Vergine del Rosario, Piazza Vecchia) bodo tradicionalne latinske maše darovane v naslednjih tednih po sledečem urniku

- četrtek, 24. november, 7:00 Petje Prve ure, 7:15 Slovesno petje martirologija in napoved rojstva Odrešenika, 7:30 Peta sveta maša za vigilijo, 21:45, Slovesne Jutranjice, 24:00 Slovesna sveta maša - polnočnica

- sobota, 26. december, sv. Štefan, 11:00 Slovesna sveta maša, 18:30 Slovesne večernice in procesija k jaslicam
 
- nedelja 27. december, sv. Janez Evangelist, nedelja med božično osmino, 17:30, Sveta maša s petjem(cum canticis),  po sveti maši blagoslov vina

- četrtek, 31. december, 19:00, sveta maša s petjem, na koncu bo pet Te Deum
- petek, 1. januar, prvi petek,  Osmina Božiča, 17:30 sveta maša cum canticis »coram Exposito Sanctissimo Sacramento« (z izpostavljenim Najsvetejšim med sveto mašo), po maši petje Veni Creator, litanje Srca Jezusovega in blagoslov z Najsvetejšim

- sobota, 2. januar, 19:00, Tiha sveta maša s petjem

- torek, 5 januar, 17:30, Slovesna sveta maša za Razglašenje Gospodovo (sv. Trije kralji); Zbor bo pel "Messa per il Santissimo Natale", devet glasov, dve violini in orgle, sestavljena leta 1707, Alessandro Scarlatti

- sreda, 6. januar, 18.30 Slovesne večernice

- sobota, 9. januar, 19.00, Peta sveta maša

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...