Nedavno smo lahko na enem izmed
slovenskih katoliških spletnih portalov prebrali naslov: Gospod je moj taksist, varno me popelje po
ulicah. Ob tem smo najverjetneje vsi pomislili, da je to duhovita parafraza
svetopisemske vrstice: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka« (Ps 23, 1). Po
razlagi pod naslovom, naj bi ta izrazito sodobni ter mestoma tudi humorni
pristop h Svetemu Pismu odkrival ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih.
In res!
Ali je sodobno »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka« (Ps 23, 1), spremeniti
v: »Gospod je moj taksist, varno me popelje po ulicah«? Je! Saj psalmist še ni
poznal taksistov, niti si še ni drznil popravljati Božjega razodetja. Je
humorno? Je! Vsaj nekoliko za tiste, ki se radi posmehujejo iz svetih stvari (prim.
karikature na zadnji strani Družine)! Je aktualno? Je, saj mnogi danes takšne »pogruntavščine«
»kupijo«, kot velik »umotvor« in jih »unovčijo« kot sodobno krščanstvo. (Jezus
pa je menjalcem v Božjem templju prevrnil mize (prim. Mt 21, 12) Ali ni tudi to
smešno?).
Ali naslovna
parafraza odkriva ozadje svetopisemskega odlomka, na podlagi katerega je
nastala? Ne!
Ker
taksistov ni v Svetem Pismu in tako nima več popravljena vrstica nobenega
ozadja niti konteksta v Svetem Pismu, razen če bi vsa mesta, kjer se rabi
beseda pastir popravili v taksist. S tem pa bi si nakopali velike nevšečnosti. Saj
bi morali potem še vse ovce spremeniti v uporabnike taksijev itd. (Torej se ni
izgubila ena ovca, ampak taksi stranka; In je potem v nebesih veselje nad tistimi,
ki opustijo druge možnosti prevoza in zopet postanejo zvesti uporabniki
taksijev…) Med drugim bi morali besede odrešenika Jezusa Kristusa: »Jaz sem
dobri pastir« (Jn 10, 11) popraviti v: »Jaz sem dobri taksist,« kar pa ne bi
več ustrezalo resnici, ker Jezus tega ni rekel. Ups! Ampak mu je Sveti Duh po psalmistu pripravil
23 Psalm, da lahko razumemo Jezusove besede o Dobrem Pastirju, ker ni kakšna
posebna skrivnost ali sila učena biblična teologija ali morda celo eksegeza, da
23 Psalm meri na osebo in poslanstvo Jezusa Kristusa – Dobrega pastirja.
Ko
popravljena vrstica tako nima več nobenega svetopisemskega ozadja niti
konteksta pa pridobi ogromno ozadja izven Svetega pisma, kjer taksisti resnično
obstajajo in zdaj lahko vsak razlaga posvetno svojevoljno, kakor pač njegova
subjektivnost zaznava taksije in taksiste ter s tem ni več Božjega sporočila
niti razodetja, ampak še samo neko človeško sporočilo, ki pa ne more imeti
večje vrednosti kakor navadna (posvetna) literatura.
Po
predstavljeni banalnosti ni potrebno posebej poudarjati, da je s spremembo
pastirja v taksista popolnoma porušena tudi svetopisemska primera ali metafora
v kontekstu: Pastir in ovca.
Ovca je
od pastirja namreč življenjsko odvisna. Taksi stranka pa od taksista ni
življenjsko odvisna.
K bistvu dobrega pastirja (Pastirja) spada, da
ovco vodi na pašnik (zveličanja) in jo pase, kjer želi in kakor želi ter ji na
razne načine pomaga, da ne bi zašla (s poti zveličanja). K bistvu taksista pa spada,
da stranko pelje kamor stranka želi in ne morda k bolj smotrnemu cilju.
Dober
pastir opravlja svoje poslanstvo, ker so ovce njegove (Jn 10, 7—19). Taksista
pa stranka najame!!! Ups!!! Error!!! Tu
se metafora popolnoma prekucne, ker pastir postane najemnik. »Tisti pa, ki je
najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da
prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za
ovce ni mar« (Jn 10, 12—13). Torej, Jezus najemnik!?
Boga in
njegovega Svetega pisma se ne popravlja in ne prilagaja.
»Kdor more, naj
razume« (Mt 12, 19).
Resnicoljubnež
Ni komentarjev:
Objavite komentar