Osnovno krivoverstvo reformacije je bila ločitev med daritvijo in zakramentom oz. spremenitev mašne žrtve v »obhajilni obred«, kakor da bi bilo mogoče dati življenje brez smrti. Ali ni v evharistiji tudi obhajilo s smrtjo, poleg obhajila z življenjem? Sveti Pavel ni opustil tega vidika: »Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.« (1 Kor 11,26).
Če mi pri maši jemo in pijemo Božje življenje, ne da bi se utelesili v Kristusovo smrt preko žrtve, si zaslužimo biti obravnavani kakor paraziti na skrivnostnem Kristusovem telesu.
Bomo mar jedli kruh, ne da bi nesli žito v mlin? Bomo pili vino, ne da bi dali jagode v stiskalnico? Pogoj naše udeleženosti v vstajenju, vnebohodu in poveličanju Kristusa, je udeleženost v njegovi smrti: »Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.« (Gal 5,24).
Ni komentarjev:
Objavite komentar