S Križanim Gospodom do slave vstajenja - odlomek in povabilo

Odlomek razmisljanja 8. dne duhovnih vaj. Še je čas, da se pridružite!

Osnovno krivoverstvo reformacije je bila ločitev med daritvijo in zakramentom oz. spremenitev mašne žrtve v »obhajilni obred«, kakor da bi bilo mogoče dati življenje brez smrti. Ali ni v evharistiji tudi obhajilo s smrtjo, poleg obhajila z življenjem? Sveti Pavel ni opustil tega vidika: »Kajti kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.« (1 Kor 11,26).

Če mi pri maši jemo in pijemo Božje življenje, ne da bi se utelesili v Kristusovo smrt preko žrtve, si zaslužimo biti obravnavani kakor paraziti na skrivnostnem Kristusovem telesu.

Bomo mar jedli kruh, ne da bi nesli žito v mlin? Bomo pili vino, ne da bi dali jagode v stiskalnico? Pogoj naše udeleženosti v vstajenju, vnebohodu in poveličanju Kristusa, je udeleženost v njegovi smrti: »Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.« (Gal 5,24).

S Križanim Gospodom do slave vstajenja

Benedikt XVI. o liturgiji - 2. del

Ratzinger o nevarnosti kreativnih »voditeljev« svete maše

V resnici je prišlo do klerikalizacije brez presedana. Sedaj je duhovnik – ali »voditelj« kot ga raje kličejo – postal resnična referenčna točka celotne liturgije. Vse je odvisno od njega. Moramo ga videti, mu odgovarjati in biti udeleženi v njegovo delo. Vse je odvisno od njegove kreativnosti.

Ratzinger o nevarnosti »kreativnega oblikovanja liturgije«

Ni presenetljivo, da ljudje skušajo reducirati to novo-ustvarjeno vlogo s tem, da dodeljujejo različne vrste liturgičnih funkcij različnim posameznikom in zaupajo »kreativno« ustvarjanje liturgije različnim skupinam, od katerih se pričakuje, da bodo dodale »nekaj svojega«. Pri tem čedalje manj mislimo na Boga. Čedalje bolj pa postaja pomembno, kaj počnejo prisotni, ki se nočejo podrediti »predpostavljenemu vzorcu«. (Duh liturgije, poglavje 3)

Ratzinger o tem, zakaj duhovnik ne bi smel biti obrnjen k ljudstvu

Obrat duhovnika k ljudstvu je spremenil skupnost v zaprt krog. V svoji zunanji obliki skupnost ni več obrnjena proti temu, kar leži pred in nad njo, temveč je zaprta sama vase. Darovanje maše proti liturgičnemu vzhodu ni predstavljalo »obrnjenosti k zidu«, prav tako ni pomenilo, da »duhovnik kaže ljudem hrbet«: duhovnik preprosto ni bil razumljen kot tako pomemben. Kajti prav tako kot je skupnost v sinagogi skupaj gledala proti Jeruzalemu, tako je v krščanski liturgiji skupnost skupaj gledala »proti Gospodu.« (Duh liturgije, poglavje 3)

Ratzinger o skupni usmerjenosti duhovnika in ljudstva

Po drugi strani pa skupen obrat proti vzhodu med evharistično molitvijo ostaja bistven. To ni vprašanje postranskosti, temveč bistva. Gledati duhovnika ni pomembno. Kar je pomembno, je gledati Gospoda. (Duh liturgije, poglavje 3)

Ratzinger o »absurdnem fenomenu« zamenjave razpela z duhovnikom

Dejstvo, da je bil oltarni križ večinoma premaknjen na stran oltarja, da bi tako ljudstvo imelo neoviran pogled na duhovnika, se mi zdi eden od resnično absurdnih fenomenov zadnjih desetletij. Je križ moteč med mašo? Je duhovnik pomembnejši od Gospoda? (Duh liturgije, poglavje 3)

Prirejeno po: Taylor Marshall: Eleven great quotes from pope Benedict

Benedikt XVI. o liturgiji - 1. del

Ratzinger o nasprotovanju, ki so ga deležni ljubitelji tradicionalne liturgije

Za razvoj prave zavesti o pomenu liturgije je pomembno, da se umakne prepoved liturgije, ki je bila v veljavi do leta 1970. S tistimi, ki se danes zavzemajo za nadaljnjo uporabo te liturgične oblike ali pri njej sodelujejo se danes ravna kot z gobavci; pri njih se konča vsakršna toleranca. Kaj takega doslej v vsej zgodovini še ni obstajalo; na ta način preziramo in prepovedujemo celotno preteklost Cerkve. A kako lahko nekdo danes zaupa Cerkvi, če je temu tako? (Duh liturgije, 2000)

Ratzinger o degeneraciji liturgije in »liturgičnih ponarejevalcih«

Imamo liturgijo, ki je tako degenerirala, da je postala predvsem šov, s pomočjo katerega naj bi vera postala zanimiva skladno s površnostmi današnjih modnih muh in zapeljivih moralnih idej. (predgovor k francoski izdaji knjige mons. Klausa Gamberja Reforma rimske liturgije, 1992)

Ratzinger o razpadu liturgije

Prepričan sem, da je kriza Cerkve, s katero smo danes soočeni, v veliki meri posledica razpada njene liturgije. (Mejniki: Spomini 1927-1977)

Ratzinger proti »domači liturgiji«

Potrebno je tudi izpostaviti, da je »kreativnost« vložena v prirejanje liturgičnih oblik zelo omejena. Pravzaprav je zares borna v primerjavi z bogastvom podedovane liturgije, kot je nastajala skozi stoletja in tisočletja. Žal se pobudniki »domačih liturgij« tega pogosto zavedo kasneje kot udeleženci… (Praznik vere, 1986, str. 67-68).

Ratzinger o tradicionalni maši kot »najdragocenejši in najvišji posesti«

Menim, da bi tistim, ki si želijo prisostvovati tradicionalni liturgiji, morali veliko bolj velikodušno ugoditi. Pri tem preprosto ne more biti nič nevarnega ali nesprejemljivega. Določena skupnost pod vprašaj postavi svoj obstoj, ko nenadoma trdi, da je tisto, kar je bilo do nedavnega njena najvišja in najdragocenejša posest, zdaj prepovedano, želja po tem pa naravnost nespodobna. (Sol zemlje, 1997). 

 

S Križanim Gospodom do slave vstajenja

Tradicionalno je bil pred postnim še predpostni čas, tako da je obdobje skupaj dolgo 57 dni. 17 dni je priprave na sam postni čas, ki, z izjemo postnih nedelj, traja 40 dni, sicer pa 46 dni. Mi bomo vzeli to maksimalno razporeditev, tako da bodo te naše duhovne vaje trajale, do vključno velikonočne vigilije, 63 dni. Kaj ima to s številko 70? Sedemdesetnica pomeni to, da obdobje do velikonočne nedelje traja več kot šestdeset dni.

Vsakdo, ki se bo odločil za sodelovanje, se bo seveda moral zlasti nadzorovati sam, zato pa naj presodi, kako strogo se je sposoben držati postne postave, ki je tu predložena. Vsekakor si ne smemo preveč popuščati, saj je človek sposoben veliko več od tega, kar si misli!

Kateheza: - vsak večer bo po elektronski pošti prispela kateheza za naslednji dan (prva pride 16.2.2019 zvečer), tako da lahko imamo že tovrstno jutranjo molitev in premišljevanje, sicer pa lahko uporabimo kadarkoli čez dan; - za vsak teden bo na koncu po ena tradicionalna molitev od tistih, ki jih sicer ne molimo in so zato več ali manj pozabljene; - vsak dan bomo molili ene litanije (angelske ob ponedeljkih, Jezusovega imena ob torkih, svetega Jožefa ob sredah, Svetega Rešnjega Telesa ob četrtkih; Predragocene Krvi ob petkih; Matere Božje ob sobotah; Srca Jezusovega ob nedeljah); - vsak dan bo tudi naveden po en spokorni vzklik, ki ga naj ponavljamo čez dan.

Post in askeza: - v predpostnem času strogi post ob sredah in petkih (če je le mogoče, potem ob kruhu in vodi, sicer lahko tudi ostale oblike katoliškega posta, pa postopoma gremo na strožje – najlažja oblika je en kompleten obrok dnevno in dva majhna obroka); - ves čas brez mesa toplokrvnih živali, česar se trudimo ne nadomeščati z dragimi živili; - uporabljamo le majhne količine olja (ribe in podobno kuhamo v vodi, na pari ali pečemo v pečici), jemo živila z naravno navzočimi maščobami (nekaj oljk, pest oreščkov ali arašidov...), a ne pretiravamo; - brez mlečnih izdelkov, razen fermentiranih (jogurt, kefir...); - nedelje iz naše akcije niso izvzete, zato nič alkohola, mesa, sladic, mlečnih izdelkov, masti niti ob nedeljah! – kdor je sposoben, doda v postnem času še dva postna dneva - ponedeljek in soboto.

- ves čas brez alkohola; - brez sladic in prigrizkov, sladkanih pijač; - brez kave in pravega čaja; - omejitev uporabe TV; - omejitev uporabe računalnika le za delo, šolo, bistvene naloge; - omejitev uporabe mobilne naprave le za nujno komunikacijo (kot stari dobri mobiteli); - vsaj enourna dnevna telesna vadba (da se človek pošteno spoti, pa drugo delo sem ne spada); - sedem ur spanja (če spimo manj, spimo sedaj več, če spimo več, spimo sedaj manj); - nakupujemo le bistveno, kar potrebujemo za sprotno življenje; - doma v avtu in sicer brez radia in glasbe.

Molitev: - Vsak dan en del rožnega venca (ob ponedeljkih in četrtkih veseli del, ob torkih, petkih in nedeljah žalostni del, ob sredah in sobotah častitljivi del), kdor zmore, lahko zmoli vse tri dele; - ob ponedeljkih Prošnje Evharističnemu Gospodu (knjiga Corpus Christi); - ob torkih Zadoščevanje Evharističnemu Jezusu (knjiga Corpus Christi); - ob sredah in petkih zraven še kvaliteten Sveti križev pot (recimo sv. Leonarda Portomavriškega, evharistični...); - ob četrtkih 15-minutni obisk Najsvetejšega; - Ob sobotah berila nedeljske svete maše (temu seveda lahko dodamo branje še drugih mašnih delov); - Zjutraj si zapomnimo navedeni pobožni vzdihljaj in ga ponovimo večkrat čez dan, recimo vsako uro v dnevu (Preveto Srce Jezusovo... ipd.); - vsak dan 15-minutno duhovno branje (Hoja za Kristusom, Filoteja...); - če je mogoče, se poleg nedeljske svete maše udeležimo še ene svete maše med tednom.

Marsikaj od naštetega je, kot je razvidno, zelo primerno tudi za skupno molitev doma, tako da spodbujamo k temu. Kar zadeva duhovno branje, spodbujamo k skupnemu branju moža in žene.

Pred pričetkom akcije gremo k sveti spovedi, potem pa seveda še tudi vmes, nekje na dva tedna oz. po potrebi tudi pogosteje. Bolj ko bomo v Božji milosti, bolj bo zadeva rodovitna, pa ne le za nas same.

Kdor se odloči za sodelovanje pri akciji, ki je seveda anonimno, naj zadevo potrdi na duhvaje70@gmail.com pri duhovniku Andreju Vončini, ki bo pošiljal kateheze, kjer pove tudi, koliko navedenega se mu zdi, da se bo sposoben držati, da se potem s skupnimi močmi z duhovnikom dogovorita za njemu primerno sodelovanje. Primerno je, da imamo beležko, kjer si beležimo kaka nova spoznanja in misli, pa tudi to, kako mu je vsak dan uspelo držati dogovorjeno. Duhovnik je sicer na voljo za morebitna vprašanja, in sicer na navedenem elektronskem naslovu. Če nam bo kdaj uspelo slabše, ne obupujmo, ampak nadaljujmo, če nam kak dan uspe več, se ne povzdigujmo, ampak se ponižno Bogu in Mariji zahvaljujmo, da nam je bilo to milostno naklonjeno.

Hvala za sodelovanje in obilo blagoslova!

Vabilo - tradicionalna latinska sveta maša v Ljubljani, 19. 2. 2019

(Ps 17, 5 – 7) Obdali so me smrtni vzdihi, bolečine pekla so me obdale. V svoji stiski sem klical Gospoda in uslišal je moj glas iz svojega svetega templja. (Ps. It. 2. 3) Hočem te ljubiti Gospod, moja trdnjava, moje pribežališče in moj rešitelj.

Prošnja:

Milostno usliši, prosimo, Gospod, molitve svojega ljudstva, da bomo, ko za svoje grehe po pravici trpimo, v slavo tvojega imena usmiljeno rešeni. Po Gospodu…

Februarja se bomo srečali v prvem tednu predpostnega časa. Več o njem si preberite TUKAJ.

Uro pred sveto mašo bo možnost za sveto spoved!

Do junija bodo svete maše darovane vsak tretji torek v mesecu.