Poročilo o romanju v Oglej

Mati žalostna je stala, zraven križa se jokala, ko na njem je visel Sin. 

Na dan, ko se Cerkev posebno spominja trpljenja Matere božje, sem se imel milost udeležiti romanja v Oglej, o katerem smo prej že obširno poročali na blogu. Verniki smo se na začetku zbrali v župnijski cerkvi v oglejskem Belvederu, ki ga izročilo označuje kot zibelko čaščenja sv. Marka v naših krajih. Tam nam je duhovnik namenil nekaj besed, nas blagoslovil in po krajši molitvi smo se odpravili na pot.

V cerkvi je že bilo pripravljenih nekaj romarskih bander. Med romanjem do bazilike v Ogleju si je duhovnik za vrat privezal mikrofon, njegov pomočnik pa je sredi procesije nosil velik zvočnik. Duhovnik je pričel z molitvijo rožnega venca, ki so mu bile dodane tradicionalne verske pesmi. V lepem sončnem dnevu, katerega vročino je blažil prijeten vetrič, naša kolona ni ostala neopažena s strani mimoidočih. Kak pisk avta, kak pogled vstran, nekaj ljudi se je ob našem mimohodu pokrižalo, bilo pa je tudi nekaj še posebej prijetnih presenečenj, izmed katerih velja omeniti vsaj eno. Gospod srednjih let, ki se je s kolesom približeval naši procesiji, se je ustavil, snel čelado, razjahal kolo, pokleknil na tla ter pobožno počakal, da je podoba Križanega šla mimo njega. Ganljiva podoba njegove ljubezni do Gospoda. Pot je trajala skoraj dve uri.

Ob prihodu v Oglej smo se v molitvi najprej zbrali pred cerkvijo v četrti Monastero, kjer so nekoč bivale benediktinke. Tam je bila darovana tradicionalna peta sveta maša. Moški kvartet je vodil izkušen pevec, ki je v petje stalnih mašnih delov izmenično vključeval še vse zbrane vernike.

Mašnik je pridigal o Mariji, žrtvi ter darovanju in vsem zbranim podal lepo spodbudo za vztrajanje v veri.

Po sveti maši smo se med petjem psalmov podali v oglejsko krstilnico, kjer smo izpovedali vero po oglejski veroizpovedi. Nato je duhovnik pričel s petjem litanij vseh svetnikov in med molitvijo smo vstopili v kripto, kjer hranijo ostanke svetih oglejskih mučencev. Svete relikvije smo primerno počastili. 

Okrepčani in utrjeni v veri smo nato imeli še skupno kosilo. Dan se je nadaljeval s predavanji.

Za konec lahko rečem, da je bilo romanje res dobro organizirano. Nič čudnega, če upoštevamo, da je glavni organizator visoki častnik italijanske vojne mornarice. Še en dokaz več, da morajo možje svojo vero hraniti s pravo, polnovredno hrano svete Tradicije. AMDG

cerkev v Belvederju

na poti

priprave na sveto mašo

Kyrie

pridiga

zaključek svete maše

procesija v baziliko

kripta

pokaditev relikvij