nedelja, 28. julij 2019

M. Elizabeta Kremžar - Moj raj



Zemlja, solz in tuge polna,
še imaš za srca bolna
sreče in sladkosti kraj.
Tam, kjer večna luč zgoreva,
Jezus noč in dan sameva,
tam, o tam imaš svoj raj.

Tam viharjev ni pretečih,
ni oblakov, blisk nosečih,
večnojasna je pomlad;
z večnim žarom solnce sije,
vedno novo cvetje klije,
tisoč tam rodi se nad.

Blaženstvo in dušna sreča
pred oltarjem se poveča,
mir povrne se nazaj.
Tam najlažje je živeti,
tam najslaje je umreti,
kjer je Jezus, tam je raj.

Kaj mi torej sreča svetna,
kaj mi pota gladka, cvetna,
kaj mi vse sladkosti slaj?
Jezus le me osrečuje,
Jezus sam mi zadostuje,
tabernakelj je moj raj.


M. Elizabeta Kremžar O. S. Urs., Iz moje celice. Ljubljana: Katoliška tiskarna, 1916; str. 22-23

nedelja, 21. julij 2019

Kardinal Sarah o sveti maši



Liturgija je čas, ko Bog iz ljubezni želi biti v globoki povezanosti z ljudmi. Če resnično živimo te posvečene trenutke, se lahko srečamo z Bogom. Ne smemo se ujeti v past, ki poskuša bogoslužje skrčiti na enostaven prostor bratskega sobivanja. V življenju imamo veliko drugih prostorov za skupno veselje. Maša ni prostor, kjer se ljudje srečujejo v navadnem prazničnem ozračju. Liturgija so vrata, ki se odpirajo k Bogu in nam omogočajo, da na simbolni ravni izstopimo izza zidov tega sveta. Na sveto mašo moramo gledati z dostojanstvom, lepoto in spoštovanjem. Obhajanje evharistije najprej zahteva veliko tišino, tihoto, v kateri prebiva Bog. Nujno je treba upoštevati gmotne okoliščine, da je to srečanje rodovitno. V mislih imam na primer dostojanstvo in odličnost liturgičnih oblačil in opreme. Prostor za mašo mora biti prepojen z lepoto, ki nam bo lahko v pomoč pri zbranosti in srečanju z Bogom. Benedikt XVI. je Cerkvi veliko prinesel s premišljevanjem o pomenu liturgije. Njegova knjiga Duh liturgije je sad zrele teološke misli. Če je liturgija oropana svojega svetega značaja, postane nekaj profanega. Toda živimo v obdobju, ki močno išče sveto; človek pa bi rad z nekakšno diktaturo samovolje stlačil sveto v posvetnost. Najboljši primer za to je, ko ustvarjamo nove liturgije, dosežke bolj ali manj umetelnih poizkusov in te liturgije ne dovoljujejo nobenega srečanja z Bogom. Z nekakšnim posmehom se pretvarjamo, da ostajamo v človeškem, da bi vstopili v božansko.

Vir: Kardinal Robert Sarah in Nicolas Diat, Bog ali nič: Pogovor o veri. Ljubljana: Družina, 2018; str. 167 - 168

ponedeljek, 08. julij 2019

Celoten Rimski misal v slovenščini na voljo v digitalni obliki


Eno od osrednjih težav večine slovenskih ljubiteljev tradicionalne latinske svete maše je predstavljala težka dostopnost slovenskega prevoda Rimskega misala. V slovenskem jeziku smo misal že dobili v več izdajah in različicah. Leta 1961 ga je izdala Mohorjeva družba v Celovcu. Že nekaj let kasneje je prišlo do prvih večjih sprememb v mašnem obredu, ki se odražajo že v Rimskem misalu, izdanem leta 1965. Do izdaje misala iz leta 1961 je tako danes vsekakor težko priti, ponudba rabljenih je zelo majhna. S tem imajo težavo predvsem tisti, ki bi radi mašo spremljali z vsemi mašnimi teksti. V združenju Juventutem smo sicer že pripravili priročne misalčke, ki pa vsebujejo zgolj stalne dele mašnega obreda in nekatere molitve; manjkajo torej vsi spremenljivi deli (berila, prošnje, spevi ipd.).
Iz tega razloga smo se odločili za digitalizacijo slovenskega prevoda misala. Digitalizacijo so z dovoljenjem celovške Mohorjeve družbe opravili v Narodni in univerzitetni knjižnici, stroške pa smo pokrili z darovi. Digitalizirana različica misala v PDF formatu je sedaj preko bloga Ad Dominum brezplačno na voljo vsem ljubiteljem tradicionalne liturgije. V uporabo se daje izključno iz pastoralnih razlogov, do njega pa pridete preko klika na spodnjo sliko.
Uporaba misala je preprosta. Po začetnih pojasnilih sledijo mašna besedila, ki potekajo skozi vrstni red cerkvenega (liturgičnega) leta. Misal se torej začne z adventnim časom in se nato kronološko nadaljuje po datumih posameznih praznikov. Po koncu binkoštnega časa (str. 369) najdemo Red svete maše. Na tem mestu se nahajajo tudi molitve, ki jih Cerkev priporoča pred začetkom in po koncu maše. Nato se nadaljujejo spremenljivi deli po kronološkem redu. Na koncu misala se nahajajo še skupne maše svetnikov oz. maše ob posebnih namenih (npr. maše za rajne). Uporaba misala je torej zelo preprosta, posebno če ga kombiniramo skupaj z že pripravljenim priročnim misalčkom. Pred vsako sv. mašo si je namreč potrebno le pripraviti ali prebrati ustrezne spremenljive dele.
Misal je poleg tega sam po sebi čudovita knjiga za duhovno življenje. Kot je dejal papež Pij XI., je »ena najlepših knjig, kar jih sploh imamo«. Iz njega diha vse bogastvo liturgičnega življenja svete Cerkve, kot se je izoblikovalo skozi stoletja. Dr. Metod Turnšek je ob izdaji slovenskega prevoda misala lepo zapisal, da v misalu »žubori neskaljeni vir pravega krščanskega duha in čutenja sv. Cerkve«. Naj tudi nam danes služi za poglabljanje vere in ljubezni do Kristusa!

https://drive.google.com/file/d/10Jlro7xirGGy-gpmlVsPBhgMDXlzxJli/view?usp=sharing




AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...