četrtek, 14. december 2017

Et ne nos inducas in tentationem



Domači pogovor.
Žena: "Kaj bereš?"
Mož: "Papež hoče spremeniti očenaš."
Hči (5let): "Prav nič ga ni treba spreminjati. Če ga hoče kdo spremeniti, mi bomo molili kot je prav."

ponedeljek, 11. december 2017

Cerkev je večja od sveta



Za začetek moramo dojeti značilno naravo novega [pokrščanskega] vesolja; bilo je namreč večje od starega. Stvarjenje se je zgodilo pred Kristusom; tako je krščanstvo večje od stvarjenja. Vsebovalo je reči, ki jih prej ni bilo; vsebovalo pa je tudi reči, ki so že bile. Po naključju je to lepo ponazorjeno s primerom kitajske pobožnosti; vendar pa bi držalo tudi za druge poganske vrline ali prepričanja. Nihče ne bo dvomil, da je upravičeno spoštovanje staršev del evangelija, v katerem je bil Bog sam kot dete podrejen posvetnim staršem. Zamisel, ki ni konfucijanska, pa vpelje drug pomen, v katerem so bili starši podrejeni njemu. Dete Kristus ni kakor dete Konfucij; naš misticizem si ga zamišlja v nesmrtnem otroštvu. Ne vem, kaj bi Konfucij naredil z otrokom, ki bi mu bil oživel v rokah, kakor je v naročju svetega Frančiška. Vendar to drži tudi v razmerju z vsemi drugimi verami; to je izziv Cerkve. Cerkev ima nekaj, česar svet nima.

Življenje samo nas ne oskrbuje tako, kakor nas ona na vseh življenjskih straneh. Da je vsak drug posamični sestav omejen in nezadosten, ni samo bahavo leporečje; to je resnično dejstvo in prav dilema. Kje vidite Dete Božje med stoiki in častilci prednikov? Kje je Mati nebeška muslimanov; ženska, ki ni bila ustvarjena za nobenega moškega in je povzdignjena nad angele? Kje imajo Budovi menihi svetega Mihaela, jezdeca in gospodarja trobent, ki varuje čast vojakovega meča? Kaj bi mogel storiti z bajeslovjem brahmanizma Tomaž Akvinski, ki je pojasnil vso znanost, racionalnost in celo racionalizem krščanstva? Tudi če primerjamo Akvinskega z Aristotelom, na drugi skrajnosti razuma, imamo isti občutek, da je nekaj dodano. Akvinski je bil zmožen dojeti najbolj logične Aristotelove razdelke; vprašanje pa je, ali bi bil Aristotel mogel razumeti najbolj mistične Tomaževe razdelke. Celo tam, kjer za kristjana težko rečemo, da je večji, moramo priznati, da ima več širine. Sicer pa je tako povsod, ne glede na to, h kateri filozofiji, hereziji ali sodobnemu gibanju pogledamo. Kako bi se bil Frančišek Trubadur znašel med kalvinisti ali, ko smo že tu, med utilitaristi manchesterske šole? Ljudje kakor Bossuet in Pascal so znali biti strogi in logični kakor kateri koli kalvinist ali utilitarist. Kako bi se bila Ivana Orleanska, ženska, ki je z mečem vabila moške v vojno, počutila med kvekerji in duhoborci ali v tolstojanski ločini mirovnikov? Na drugi strani so številni katoliški svetniki vse življenje pridigali mir in preprečevali vojne. Enako so se končali tudi vsi sodobni poskusi sinkretizma. Nikakor se jim ne posreči narediti kaj večjega od Creda, ne da bi vsaj nekaj izpustili. Ne mislim, da bi izpustili kaj božanskega, marveč kaj človeškega; zastavo, gostilno, dečkovo pripoved o bitki ali živo mejo na koncu polja. 

Teozofi zgradijo panteon; toda to je le panteon za panteiste. Njihov verski parlament naj bi vnovič združil vsa ljudstva; toda to je samo vnovična združitev puritancev. Pred tisočletjema se je prav takšen panteon že dvigal na obrežju Sredozemlja; in kristjane so povabili, naj postavijo Jezusov kip z ramo ob rami s kipi Jupitra, Mitre, Ozirisa, Atisa in Amona. Zavrnitev, s katero so odgovorili kristjani, je odločilno preusmerila zgodovino. Ko bi bili sprejeli to ponudbo, bi se z vsem svetom (groteskna, a natančna prispodoba) znašli v talilniku. V velikanskem loncu svetovljanske sprijenosti, kjer so se že talili drugi miti in misteriji, bi se vsi skupaj razkuhali v omledno tekočino. To je bil nevaren in neverjeten pobeg. Narave Cerkve in zvonkega napeva tega Creda, ki izvira iz antike, ne more razumeti nihče, ki se ne zaveda, da je svet nekoč že skoraj ugasnil zaradi bratstva in branilcev vseh religij.

Vir: Gilbert Keith Chesterton, Večni človek. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2016, str. 197-199.

nedelja, 3. december 2017

Vabilo - tradicionalna latinska sveta maša v Ljubljani, 9. 12. 2017



Cerkveno leto začenjamo s pripravo na božični praznik. Osrednja misel te priprave je Gospodov prihod. Spominjamo se tisočletnega mesijanskega hrepenenja, pričakovanja Odrešenikovega prihoda. Ob besedah preroka Izaije in Janeza Krstnika, ob misli na Marijo, ki je izšla kot zarja pred soncem, Kristusom, vzbujamo hrepenenje po božjem življenju v naših dušah. Z molitvijo in pokoro polni krščanskega upanja pripravljamo prihod božjega kraljestva v nas in v življenje okoli nas.


Pred sveto mašo bo možnost za sveto spoved.
Na voljo bodo tudi latinsko-slovenski misalčki.

ponedeljek, 27. november 2017

Neprenehoma molite



V sklepu pisma Tesaloničanom, apostol Pavel naslovljencem posreduje navodila za krščansko življenje – želi, da bi kot pristni kristjani vedno živeli iz odnosa z živim Bogom, ki je po svetem krstu skrivnostno navzoč v njihovih dušah. Tudi danes nas poziva k molitvi brez prestanka. Cerkev nam v svoji sveti tradiciji, ki se je gradila prav v osebnem odnosu med Bogom in človekom, predlaga več načinov, kako moliti in obdržati Božjo pričujočnost – zavedanje, da je tukaj, da me vidi in sliši - v vsakdanjem življenju. Eno teh sredstev nam v svoji knjigi »Vivre le christianisme« takole predstavlja Jean Daujat:

»Enostavno je razumeti, da je potrebno – v kolikor želimo neprenehoma moliti – kakor se da pogosto poiskati trenutek v katerem se potem, ko na stran postavimo vse ostalo, osredotočimo le na Boga. Te kratke trenutke tekom dneva, ki so posvečeni izključno molitvi in pomešani z delom, duhovni pisci imenujejo »pobožni vzdihi«. Trajanje le-teh nima posebnega pomena: zadošča že nekaj sekund. Pomembno pa je, da so naše misli v teh trenutkih osredotočene le na Boga. Pogosteje, ko tako delamo, bolje ohranjamo neprekinjeno molitev in več možnosti je, da nam to pobožno dejanje preide v navado.

Načeloma je najlažje, da začnemo tako, da v mislih izrečemo: »Moj Bog, gledam Te in Te ljubim.« ali »Moj Bog, usmili se me.« ali »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu«, itd. Besede pa so dokaj nepotrebne, kadar se moremo v notranji zbranosti duše osredotočiti le Nanj.

Najboljši način je, da se pobožnih vzdihljajev poslužujemo, ko prekinemo svojo delo in vsakič, ko prehajamo iz končanega opravila na naslednje. Ni dela, ki ne bi bilo razdeljeno v stopnje. Po vsaki stopnji opravljenega dela se lahko za trenutek ustavimo, vso svojo pozornost posvetimo Bogu in se – Zanj – lotimo naslednje naloge. Na tak način bomo v vsakem opravilu brez težav našli trenutke, v katerih lahko Bogu posvetimo vso svojo nedeljeno pozornost.

Če smo v družbi, bomo to naredili neopazno. Ne le, da so nepotrebne besede; potrebne niso niti geste niti poseben položaj telesa. Ni nam potrebno poklekniti, povzdigniti oči k nebu ali glave zakopati v svoje dlani. Gre za nekaj intimnega, nekaj kar se odvija izključno med Bogom in nami, v globini naše duše.« 

Kot predlog podajamo nekaj pobožnih vzdihljajev:

 I. Ad Deum Unum et Trinum:
Deus meus et omnia.
Doce me, Domine, facere voluntatem tuam, quia Deus meus es Tu. (Ps 142, 10)
Benedicta sit Sancta Trinitas.

K Troedinemu Bogu:
Moj Bog in moje vse.
Uči me izpolnjevati tvojo voljo, saj si ti moj Bog! (Ps 143 (142), 10)
Hvaljena bodi Presveta Trojica.

II. Ad Deum Patrem:
Domine, adauge nobis fidem. (Lc 17, 5)
O anima mea, ama Amatorem ab aeterno te amantem.
In te, Domine, speravi, non confundar in aeternum. (Ps. 30, 2)

K Bogu Očetu:
Gospod, pomnoži našo vero! (Lk 17, 5)
O, moja duša, ljubi Ljubitelja, ki te od večno ljubi.
K tebi, Gospod, se zatekam, naj ne bom osramočen na veke. (Ps 31 (30), 2)

III. Ad Deum Filium
Iesu, Fili Dei vivi, miserere mei peccatoris. (Lc 18, 38)
Iesu, tibi vivo – Iesu, tibi morior – Iesu, tuus sum ego in vita et in morte. Amen.
Dulcissime Iesu, non sis mihi Iudex, sed Salvator.

K Bogu Sinu
Jezus, Sin živega Boga, usmili se me grešnika. (Lk 18, 38)
Jezus, tebi živim; Jezus, tebi umrjem; Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen.
Presladki Jezus, ne bodi mi Sodnik, ampak Rešitelj.

IV. Ad Iesum in Ss.mo Sacramento:
Dominus meus et Deus meus! (Io 20, 28)
Laudetur et adoretur in aeternum sanctissimum Sacramentum.
Quemadmodum cervus desiderat ad fontes aquarum, ita desiderat anima mea ad te, Deus. (Ps. 41, 2)

K Jezusu v Najsvetejšem Zakramentu:
Moj Gospod in moj Bog! (Jn 20,28)
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo Presveto Rešnje Telo.
Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog. (Ps 42 (41), 2)

V. Ad Sacratissimum Cor Iesu:
Cor Iesu, flagrans amore nostri, inflamma cor nostrum amore tui.
Iesu, mitis et humilis corde, fac cor nostrum secundum Cor tuum.
Cor Iesu sacratissimum, miserere nobis.

K Presvetemu Srcu Jezusovemu:
Srce Jezusovo, goreče za našo ljubezen, vžgi v našem srcu svojo ljubezen.
Jezus, pokorni in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu.
Najsvetejše srce Jezusovo, usmili se nas.

VI. Ad Spiritum Sanctum
Spiritus Sancte, Spiritus veritatis, veni in corda nostra; da populis claritatem lucis tuae, ut in fidei unitate tibi complaceant.
O Sancte Spiritus, dulcis hospes animae meae, mane nobiscum et fac ut ego maneam semper tecum.
Veni Sancte Spiritus!

K Svetemu Duhu
Sveti Duh, Duh Resnice, pridi v naša srca; daj ljudstvom jasnosti svoje luči in naj ti v veri združena ugajajo.
O, Sveti Duh, ljubi gost moje duše, ostani z menoj, da za vedno ostanem s teboj.
Pridi, Sveti Duh!

VII. In honorem B. Mariae Virginis
Regina, sine labe originali concepta, ora pro nobis.
Sancta Dei Genetri semper Virgo Maria, intercede pro nobis.
Cor Mariae dulcissimum, iter para tutum!

V čast preblaženi Devici Mariji:
Kraljica, brez madeža spočeta, prosi za nas.
Sveta Božja Porodnica, vedno Devica Marija, posreduj za nas!
Srce Marijino, varno pot nam kaži!

VIII. In honorem sanctae Familiae
Iesu, Maria, Iospeph, vobis cor et animam meam dono.
Iesu, Maria, Ioseph, adstate mihi in extremo agone.
Iesu, Maria, Ioseph, in pace vobiscum dormiam et requiescam.

V čast svete Družine:
Jezus, Marija, Jožef, darujem vam srce in dušo.
Jezus, Marija, Jožef, stojte mi ob strani v trpljenju.
Jezus, Marija, Jožef, naj v vašem miru spim in počivam.

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...