sreda, 27. november 2019

DUHOVNA OBNOVA ZA MOŠKE V CENTRU MARIJIN DVOR, 15. – 17. NOVEMBER 2019



Vstopni spev XXIII. nedelje po binkoštih, s katerim se je začela zaključna sveta maša duhovne obnove za moške, se glasi:
»Gospod Govori: Jaz mislim misli miru in ne stiske; klicali me boste in uslišal vas bom in vas iz ujetništva nazaj pripeljal iz vseh krajev....«
Kako prikladno, da nas je pri zaključku duhovne obnove sveta liturgija spomnila na Gospoda, ki nas vodi iz ujetništva greha, iz vseh vrst duhovnega ujetništva in nam pomaga, da prenehamo klečati pred vsakovrstnimi maliki in iz nas naredi može in fante, kakršni bi morali biti.

Kot smo na tem blogu že poročali, so hrvaški prijatelji iz Društva Benedictus v sodelovanju z Duhovniško bratovščino sv. Petra med 15. in 17. novembrom v bližini Zagreba organizirali tradicionalno duhovno obnovo za može in fante. Na povabilo smo se odzvali tudi trije Slovenci, ki smo se na koncu vikenda domov vrnili duhovno okrepljeni in zadovoljni.

Po prihodu v petek smo takoj »na polno« začeli z duhovno obnovo. Pod vodstvom duhovnika Jamesa Mawdsleya smo namreč začeli z branjem križevega pota sv. Alfonza Liguorija. V resnem in pobožnem premišljevanju Kristusovega pasijona nam ni bilo težko presekati z vsakdanjimi skrbmi in se resno podati na to tridnevno pot. Sledila sta prva sveta maša in duhovnikov nagovor. Ob devetih zvečer smo po krajši vaji že uspeli skupaj peti tradicionalne sklepnice.

V soboto smo začeli s sveto mašo, rožnim vencem in drugim nagovorom. Do večera sta sledili še dve predavanji in petje sklepnic. Duhovnik je bil vselej na voljo za sveto spoved ali pogovor. Zanimivo je bilo tudi izmenjati izkušnje družinskega življenja z drugimi možmi iz različnih krajev. Imeli smo tudi dovolj časa za opravljanje osebnih pobožnosti, duhovno branje ali sprehod po lepem parku, sredi katerega so jesensko idilo dopolnjevali labodi in race ob manjšem jezeru. Vse to nam je nudilo čudovit povod za premišljevanje o Božji vsemogočnosti.

V nedeljo je imel duhovnik še zadnji nagovor, sledila sta rožni venec ter sveta maša.

Vsi nagovori oz. krajša predavanja so bila resnično zanimiva. Vsi so obravnavali temo Presveta Trojica kot vzorec liturgije, dogme in morale, razdeljeni pa so bili na naslednje dele:

1. Presveta Trojica in liturgija (psihološka analogija sv. Avguština, Atanazijeva veroizpoved, sholastična ekspozicija sv. Tomaža, kako molitev oficija posvečuje čas, korenine tradicionalne liturgije v rajskem vrtu, odnos svete maše in oficija v skupnem koledarju);
2. Dogma in moralnost (dogma prisotna v liturgiji; moralnost, ki jo zahteva liturgija);
3. Transcendentalno življenje v liturgiji, dogmi in morali;
4. Totalitarni napad na življenje, resnico in ljubezen (demontaža bogoslužja; islam in zanikanje najvišjih resnic; transhumanizem kot absolutni napad na moralo);
5. Zmaga Kristusa in njegovih svetih.

Na koncu nagovorov je vedno sledil še čas za vprašanja, ki jih je ob tako zanimivih in pomembnih temah bilo kar nekaj.

Duhovno okrepčani smo se po treh dneh vrnili v svet odločeni biti boljši kristjani. V upanju, da to ni bila le ena, ampak prva od mnogih tradicionalnih duhovnih obnov, lahko rečem zgolj: Bog poplačaj duhovniku in organizatorjem!






Ni komentarjev:

Objava komentarja

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...