Evharistični čudež v poljskem mestu Legnica

Gospod nas prebuja po evharističnih čudežih iz želje po duhovni zaspanosti in nas kliče k temu, da bi verovali v njegovo resnično navzočnost v Evharistiji.

Cerkvena oblast je 10. aprila 2016 razglasila, da se je v poljskem mestu Legnica v cerkvi sv. Hijacinta zgodil evharistični čudež. Takrat, ko zbledi vera v resnično Kristusovo navzočnost v Evharistiji, naš Gospod in Odrešenik po izrednih znamenjih in čudežih potrdi svoj nauk o evharistiji in nas s tem kliče k spreobrnjenju. Pri vzpostavitvi tega zakramenta med zadnjo večerjo Jezus ni rekel, da postaneta kruh in vino simbol, temveč da se resnično spremenita v njegovo telo in njegovo kri. Ko je vzel kruh, je nedvoumno rekel: »To je moje telo«, in s kelihom z vinom: »To je moja kri.« (prim. Mt 26, 26-28) Po posvetilnih besedah, ki jih izgovori duhovnik med sveto mašo, ostaneta nespremenjeni materialni podobi kruha in vina, njuna substanca pa je podvržena čudovitemu duhovnemu spremenjenju, ki ga naši čuti ne morejo zaznati.

Sveti Janez Pavel II. je v svoji encikliki Ecclesia de Eucharistia zapisal, da je evharistija »vir in vrh celotnega krščanskega življenja. Sveta evharistija je duhovni blagor Cerkve v njeni polnosti.« (EE 1). Poudaril je, da v evharistiji Kristus »daruje samega sebe, svojo osebo v svoji sveti človeškosti, kakor tudi svoje odrešenjsko delo.« Ko Cerkev obhaja sveto evharistijo, spomin njegove smrti in vstajenja njenega Gospoda, je ta skrivnost odrešenja resnično prisotna in se dopolni delo našega Odrešenja. Ta žrtev je za odrešenje človeškega rodu tako odločilna, da jo je Jezus Kristus naprej dopolnil in se šele potem vrnil k Očetu, ko nam je zapustil sredstvo, da bi se ga mi lahko udeleževali, kot če bi bili takrat resnično prisotni pod križem. Vsak vernik je lahko na ta način udeležen pri Kristusovi žrtvi in si lahko pridobi sadove v neizmerni meri. (EE1)

Dogodki v zvezi z evharističnem čudežem v Legnici

Na prvi božični dan, 25. decembra 2013, je v cerkvi sv. Hijacinta v Legnici duhovniku pri prvi sveti maši med svetim obhajilom ponevedoma padla hostija na tla. Takoj jo je pobral in jo je v skladu z navodili v takšnih situacijah položil v kelih z vodo, ki ga je zaprl v tabernakelj. Običajno se sveta hostija popolnoma sprosti v vodi. Iz nedoumljivih vzrokov pa se ta hostija ni razgradila. 4. januarja je opazil neki duhovnik, da se je petina hostije obarvala rdeče. Naslednji dan je o tem župnik Andrzej Ziombra obvestil takratnega krajevnega škofa Stefana Cicihyja. Ta mu je nato podal navodilo, naj naslednja dva tedna opazuje, kaj se bo s hostijo zgodilo.

Po štirinajstih dnevih se je beli del hostije sprostil v vodi. Ostal je le rdeči del hostije v velikosti 1,5x0,5 cm, ki je spominjal na krvni strdek. Vzeli so ga iz vode in ga položili na korporal ter ga zaprli v tabernakelj. Škof je vpoklical komisijo, ki naj bi se ukvarjala s preiskovanjem tega skrivnostnega pojava.

Člani cerkvene komisije so prosili znanstvenike medicinske fakultete katedre za sodno medicino v Wroclavu, da bi vzeli vzorce in preiskali ta primer. 26. Januarja 2014 so vzeli 15 vzorcev.

Preiskave znanstvenikov iz Wroclava so izključile možnost, da bi rdeče obarvanje hostije nastalo zaradi delovanja bakterij ali glivic. Histopatološka analiza pa je pokazala, da določeni fragmenti spominjajo na tkivo srčne mišice. Preiskovalcem pa ni uspelo najti DNK.

Cerkvena komisija je nato začela iskati znanstveno ustanovo z bolj napredno raziskovalno metodo. Zato se je obrnila na katedro za sodno medicino medicinske fakultete v mestu Szczecin, ki jo vodi znani patomorfolog profesor Miroslaw Parafiniuk. V tej znanstveni ustanovi se raziskovalci poslužujejo najnaprednejših tehnologij raziskovanja, kot npr. genska identifikacija človeških ostankov. Med drugim identificirajo tudi pomembne osebnosti poljskega naroda, ki so bili umorjeni med nacionalsocialističnem in komunističnem terorjem.

Profesor Parafiniuk je s svojimi sodelavci izvedel raziskave na istih vzorcih, ki so jih poprej analizirali v Wroclavu. S pomočjo UV-mikroskopa, ki je opremljen s posebnimi filtri, so našli tkiva človeške srčne mišice, ki se nahaja v stanju umiranja, torej v stanju agonije. Za znanstvenike je bil to šok, saj so iz znanstvenega vidika gledano, imeli opraviti z nerazumljivim odkritjem. Rezultati preiskave so torej pokazali, da gre nedvomno za tkivo srčne mišice v stanju agonije. V poročilu inštituta za sodno medicino beremo: »V histopatološki sliki so bili ugotovljeni deli tkiva, ki vsebujejo razpadajoče dele srčne mišice. Celotna slika najbolj spominja na srčno mišico, ... ki se spreminja s spremljajočimi stanji agonije. Genetske raziskave kažejo na človeški izvor tkiva.«

Škof Zbigniew Kiernikowski, sedanji ordinarij škofije Legnica, se je januarja 2016 odpravil v Vatikan in je Kongregaciji za nauk vere predstavil poročila obeh raziskav. V velikem tednu 2016 je prejel odgovor, v katerem kongregacija potrjuje znanstveno in moralno gotovost nadnaravnega pojava. V tem pismu je bilo dano privoljenje, da se vernikom posreduje dogodek evharističnega čudeža in da se pripravi kraj za njegovo češčenje.

Desetega aprila 2015 je škof Kiernikowski objavil razglas, v katerem je vernike obvestil o tem izrednem evharističnem čudežu. V njem beremo med drugim: »Januarja tega leta sem celotno zadevo predstavil Kongregaciji za nauk vere. V skladu z naročili svetega sedeža naročam, da župnik Andrzej Ziombra najde primeren kraj za izpostavitev svete relikvije, da jo lahko verniki počastijo. Prosim tudi, da se obiskovalcem dajo na razpolago informacije in dosledne kateheze, ki bodo vernikom pomagale oblikovati zavest na področju evharističnega češčenja. Poleg tega priporočam tudi, da se pripravi knjiga, v katero naj se vpišejo morebitne prejete milosti kakor tudi drugi dogodki nadnaravnega značaja. Upam, da bo vse to služilo k poglobitvi evharističnega češčenja in bo v življenju vernikov, ki se bodo tej relikviji bližali, prinašalo sadove. To čudovito znamenje razumemo kot poseben izraz prijateljstva in ljubezni Boga, ki se sklanja k človeku.«

Srce, ki trpi in se bori s smrtjo

Znanstveniki so ugotovili, da je rdeče obarvani del hostije iz Legnice mišično tkivo človeškega srca v stanju smrtnega boja (agonije). Mar ni to čudovito znamenje izreden Kristusov klic vsakemu izmed nas, da bi z globoko vero sprejeli dejstvo, da se med vsako evharistično daritvijo ponovi skrivnost njegovega trpljenja, njegove smrti in njegovega vstajenja? Na podoben način nas Kristus tudi po drugih evharističnih čudežih, ki so se zgodili v poljskem mestu Sokolka, v Buenos Airesu ali v italijanskem mestu Lanciano, kliče k temu, da bi verovali v njegovo resnično navzočnost.

Evharistični čudež v Sokolki se je zgodil 12. oktobra 2008 v župnijski cerkvi sv. Antona Padovanskega. Duhovniku, ki je obhajal, je padla hostija na oltarno stopnico. Položil jo je v vasculum (posebna posodica z vodo). 19. oktobra je opazil, da se je sredica bele hostije spremenila v krvaveči del tkiva. Na prošnjo nadškofa so raziskovalci medicinske univerze v Bialystoku vzeli vzorce tkiva.

Profesor Sobaniec-Lotowska in profesor Sulkowski sta neodvisno drug od drugega izvedla z upoštevanjem strogih znanstvenih pravil histopatološke preiskave na vzorcih, ki so bili vzeti hostiji.

Rezultati obeh medsebojno neodvisnih raziskav se skladajo v ugotovitvi, da je skrivnostna snov, v katero se je spremenil del hostije, s popolno gotovostjo mišično tkivo človeškega srca, ki živi, zelo trpi in se nahaja v stanju agonije.

Znanstveniki pišejo: »Takšne spremembe se pojavijo le pri neodmrlih tkivih in prikazujejo krčenje srčnih mišic v premortalnem, agonalnem stanju. Srednji del hostije, ki se je spremenil v srčno mišično tkivo, tvori s preostalim delom bele hostije neločljivo strukturo.« Ta nenavaden in skrivnosten pojav, pri katerem se snov bele hostije povezuje s tkivom človeškega srca, so opazovali, preiskovali in fotografirali s svetlobnim in s transmisijskim elektronskim mikroskopom. Po tem čudovitem znamenju nakazuje Gospod Jezus očitno na dejstvo, da se med vsako sveto mašo ponavzočuje njegovo trpljenje, njegova smrt in njegovo vstajenje.

Prevedeno po: Liebt einander. Katholische Evangelisationszeitschrift. Nr. 2-2017.