Na glavnem oltarju cerkve sv. Roka bo, hvala Bogu, spet zasvetilo šest sveč. V organizaciji Juventutem Slovenija bo namreč darovana votivna peta sveta maša za praznik Brezmadežnega spočetja prebl. Device Marije. To splošni bogoslužni predpisi dovoljujejo. Petje bo v celoti v gregorijanskem koralu. Na voljo bodo misalčki in teksti lastni sveti maši.
Misalček si lahko ogledate in prenesete Tukaj!
Misalček si lahko ogledate in prenesete Tukaj!
Redno se udeležujem sv,maše v Dravljah pri sv,Roku,ki me duhovno in Bogu ugajajoče razveseljuje .
OdgovoriIzbrišiŽalostijo ,me žene in dekleta ,ki se na to sv, mašo ne oblečejo dostojno -hlače in vas prosim ,oblečite se dostojno - krila ,ki pokrivajo kolena tako boste čutile žensko lepoto podobne ženam in ne moškemu in postale Bogu ugajajoče žene in dekleta,
Zahvaljujemo se BOGU za spoznanje in s svojim dostojanstvom pristopamo v sv, mašam.
Hvala za komentar. Mnogi se ob omembi dostojnosti čutijo napadene in takrat ni racionalnega razmišljanja. To vprašanje je v veliki meri, zaradi strahu posvečenih, skoraj izginilo iz naše Cerkve. Veliko se nam zdi že ko kak župnik v cerkvi reče, da morajo biti pokrita ramena, kolena in vse vmes. To velja seveda tudi za moške. O tem pišejo mnogi, ki nimajo pravega uvida in ki se oddaljujejo od katoliškega videnja, celo dnevnik Finance je o tem enkrat pisal - narobe seveda. Znanja žejen bralec se o tem lahko na hitro bolj izobrazi, če recimo na audiosancto.org ali na Rorate Caeli vpiše "modesty". To tudi ni marginalno vprašanje, kakor bi želeli nekateri, saj so se z njim ukvarjali mnogi svetniki(npr. sv. p. Pij), papeži (Pij XII.) in celo Marija v Fatimi! Lep pozdrav v Kristusu Kralju.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz sem se doslej dvakrat udeležil sv. maše po "forma extraordinaria" pri sv. Roku. Moram reči, da med predstavnicami nežnejšega spola nisem opazil prav nobenega neprimernega oblačenja. Ravno nasprotno; kar nekaj simpatičnih, povsem povprečno urejenih mladih deklet. Morda je mojo percepcijo pripisati zgolj okoliščini, da se med sv. mašo trudim osredotočiti na dogajanje na oltarju in se ne zanimam dosti za ljudi okoli mene. Drugi imajo očitno sposobnosti cesarja Napoleona, da lahko delajo več stvari hkrati... Sapienti sat!
OdgovoriIzbrišiMenim, da je bolj žalost zbujajoče dejstvo, da vodilni v slovenski Cerkvi naših srečanj ne opazijo oziroma jih nočejo opaziti. Apostolski administrator bi moral prepoznati, da se je ob obredu tradicionalne sv. maše oblikovalo t.i. malo občestvo, ki ima v skladu s Summorum Pontificum papeža Benedikta XVI vso pravico redno, in ne zgolj od dobre volje duhovnika iz Trsta in nekaterih prizadevnih posameznikov, obhajati takšno obliko sv. maše.
Predlagam, da se pri enem izmed naših srečanj ob oltarju sv. Roka zberejo podpisi pod zahtevo, da se (enako kot v drugih evropskih prestolnicah) s strani nadškofije zagotovi redno (vsaj nedeljsko) obhajanje t.i. "tridentinske maše". Izgovor, da za kaj takega ni mogoče najti duhovnika seveda ne zdrži resne kritike; če je mogoče v Ljubljani obhajati veliko število sv. maš za različna občestva (maša v angleškem, hrvaškem, španskem jeziku, maša za tuje diplomate, študentska maša, maša za mlade, posebne maše za skupine Prenove v duhu...), bodo pač morali pristojni na nadškofiji zagotoviti vse potrebno tudi za to obliko sv. maše. Če v kratkem za to ne bi bilo poskrbljeno, pa je tudi znano na kateri komisiji v Vatikanu (zadnjič ste se celo srečali z njenimi člani) lahko skupina vernikov poišče svojo pravico.
Vse dobro
Luka
Predragi Luka ,vaš komentar sprejmem deloma -glede sv,maše,glede primernosti oblačenja v cerki pa ne.Tudi v RIMu moramo biti primerno oblečeni žene ali dekleta krila in ramena pokrita kot tudi moški dolge hlače primerna srajca za sveto mesto Kaj pa sv maša.na katerem se za nas daruje sam Jezus Kristus -Križani ,Molimo na čast sv, duhu za spoznanje.,da bomo najponižnejši pred Bogom ,tudi v oblačenju.
OdgovoriIzbrišiLuka, hvala za komentar. Tukaj bom, čeprav iz naslova bloga, zapisal osebno videnje, kot eden izmed organizatorjev maš.
OdgovoriIzbrišiVi mogoče mislite, da bi se težave, če bi izsilili od škofije imenovanje mašnika, končale. Ni tako lahko. Težave bi se lahko šele začele. Nekaterim skupinam so v preteklosti bili vsiljeni mašniki z edinim namenom, da jih rušijo. Bi imeli mi veto na mašnika kot včasih AvstoOgrska na papeža? :) Tako se je videlo kupe bogoslužnih zlorab, pridiganje proti latinski maši pri latinski maši in še kaj bi lahko našteli.
Res je, rabimo duhovnika, rabimo jih več, ker za redno maševanje ni dovolj eden, rabi se tudi namestnika. Rabimo pa take, ki bodo s srcem pri stvari, ki bodo pristopili in ki se bodo odločili hoditi z nami in se, huda reč, pustili tudi kaj naučiti od nas, laikov. Juventutem skupine v svoji polnosti predvidevajo tudi duhovno vodstvo "kaplana Juventutem", mi ga še nismo našli. Molimo za njih, čeprav jih še ne poznamo. Pred vami smo se vprašali katera je za nas prava pot. Podpisov za teženje na škofiji bi imeli dovolj tudi pol leta nazaj. Kaj pa potem? Za redno mašo se rabi tudi strežnike, pevce, pomočnike,... kaj od tega nam vi lahko pomagate? Se boste naučili ministrirati, boste šli kupit rože,...? Tukaj ni toliko vprašanje kaj lahko škof naredi za nas ampak kaj lahko mi naredimo za Cerkev, za škofijo, za škofa, za Kristusa! Konec koncev sam to delam po dveh vodilih, Instaurate omnia in Christo(sv. Pij X.) in Unum est necessarium(škof Baraga).
Na komisiji Ecclesia Dei je pristopanje k škofu bilo izpostavljeno kot slabša možnost(še vedno je pa to možnost!). Summorum Pontificum je končno vzel to stvar škofom iz rok, da bi se lahko občestva razvijala od spodaj navzgor. Naj torej naša dobra dela govorijo o nas. Pomagajte nam pri tem tudi vi.
Lep pozdrav v Kristusu Kralju.
Gospod, Luka, vaš komentar je dober. Veseli smo vašega odziva.
OdgovoriIzbrišiOsebno se večinoma strinjam s svojim predhodnikom (ki je prav tako pisal kot Ad Dominum).
Ko bo redni mašnik na vidiku, in sicer iz ljubljanske nadškofije, je dobro vso stvar tudi formalizirati. Nadškofija naj torej v tem primeru na našo prošnjo in s podpisi ostalih, katerim je tradicionalna latinska maša pri srcu, temu občestvu uradno postavi za mašnika tistega, ki se je že prej v praksi izkazal za pripravljenega maševati oziroma priskočiti na pomoč. Dokler pa rednega mašnika ni, so vse maše nujno le občasne in na plečih nekaj zagnancev.
Skratka: pot od spodaj navzgor in postopno.
Lepo pozdravljeni, Bog z vami.
Pozdravljeni, vse pohvale za Vas krasen blog in trud, ki ga vlagate za vrnitev tradicije. Tudi sama sem ljubiteljica tridentinske mase, ze 10 let hodim k taki masi v Celovec, zadnjic pa sem bila prvic tudi pri sv. Roku. Velikokrat se sprasujem, zakaj je pri nas tak odpor do tridentinske mase, gre morda za prikrit odpor do srednjega veka, ki nam ga je vsilila sola z napacnim poucevanjem? So leta indoktrinacije v soli naredila svoje? Sama imam zelo rada srednji vek, toliko lepe arhitekture, glasbe in verske gorecnosti, zlata doba za katolisko cerkev!
OdgovoriIzbrišiStrinjam se, da na silo res ne bo slo. Veliko bomo morali moliti in delati pokoro, veliko potrpljenja bo treba, da bomo kdaj v prihodnosti lahko bili vsako nedeljo pri masi nasih ocetov in mater.
Torej, veliko nas je se takih, podpiramo vasa prizadevanja, pa srecno. Zbogom!
Hvala Vam, anonimna! Verjemite, da molimo tudi za Vas!
OdgovoriIzbrišiVse dobro!
Pozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiPoleg čestitke se z vprašanjem in predlogom navezujem na komentar Anonimne:
Ali obstajajo pri nas kakšni dokumenti, zapisi, kaj se je dogajalo po II. VK pri nas? Načeloma sem slišal, da so na TEOF takratni profesorji (če se ne motim sta med njimi bila dr. Strle in dr. Janžekovič?) kvalitetno prevedli dokumente koncila in se tudi trudili pridobitve koncila vpeljati v občestvo. V smislu duhovnih poklicev je takrat Cerkev na Slovenskem celo doživela nek velik bum - velik porast vpisa v bogoslovje? tudi vzdušje po župnijah je načeloma bilo pozitivno.
Zanima pa me ozadje: zakaj je prišlo do popolne opustitve tridentinske liturgije in zakaj je prihajalo do nekaterih zlorab? (čeprav roko na srce so pri nas ostale nekatere ljudske pobožnosti: rožni venec pred maššo, veliko klečanja med mašo, ljudsko petje, litanije - tako da tako zelo zelo slabo ni bilo)
Ali bi lahko naredili kakšen intervju s kakšnim starejšim duhovnikom, ki bi opisal kaj se je takrat v šestdesetih letih pri nas dogajalo?
Želim vam vse dobro in upam, da boste trdo delali še naprej. Kot nasvet: raje delajte počasi in na terenu in z dolgoročnimi cilji (vemo, da se v Cerkvi majhne spremembe poznajo navadno šele na 10 let). Oblikujte trdna občestva in v župnije ne vstopajte na silo. Na hitro se zadev ne da spremeniti. Velik pomen dajte molitvi.
spremljevalec bloga Rokc
Dragi Rok,
Izbrišihvala za zvesto branje bloga in podporo.
Da, strinjamo se: pot molitve in postopnosti je najboljša.
Kar zadeva aplikacijo koncila v Sloveniji: zaradi relativne mednarodne zaprtosti in nujnosti ohranjanja enotnosti, v kar je Cerkev v Sloveniji glede na okoliščine prisiljeval komunizem, se pri nas najhujše vrste zlorab (kot v kakšni Belgiji ali Nemčiji) niso dogajale. Večje negativne spremembe so začele prihajati po osamosvojitvi, ko je tudi slovenski katolik nasedel lažni zgodbi o odrešujoči liberalnosti in "zahodni odprtosti". Veliko škodo je v tem času storila Teološka fakulteta, ki se je navezala na nemško liberalno "katolištvo".
Drugo vprašanje je liturgična kultura oziroma njeno pomanjkanje. Pokoncilska reforma je bila pri nas sicer sprejeta spoštljivo, a površno. Liturgijo se je napačno postavilo v službo ljudskih okusov, namesto v službo Boga. Po drugi strani pa je tudi v našem okolju (zlasti med mlajšo generacijo) kar nekaj duhovnikov, ki se trudijo popravljati napake svojih predhodnikov oziroma med ljudi posredovati bolj celostno liturgično zavest.
Bog vas blagoslovi, molite za nas.