bl. Anton Martin Slomšek: Hvali svet Odrešenika

Včeraj je minilo 214 let od rojstva enega največjih Slovencev, blaženega Antona Martina Slomška, knezškofa lavantinskega. Objavljamo eno njegovih pesmi, ki je leta 1846 izšla v knjigi Sveto opravilo za šolarje. V njej se kaže Slomškova gorečnost, pravovernost in ljubezen do Jezusa v najsvetejšem oltarnem zakramentu. Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

 HVALI SVET ODREŠENIKA

Hvali svet Odrešenika,
Hvali kralja, učenika,
Poj mu in veseli se!
Kol'kor moreš, tol'ko hvali!
Saj mu vredno hvale dali,
Vendar le ne bomo še.

Čudne je reči nam 'zročil,
Le nevernika je ločil
Z nami dan's se veselit'.
Živi kruh v življenje moje,
Preden gre v trpljenje svoje,
Kristus hotel zapustit'.

Torej hrum veselja tega
Naj se dan's povsod razlega;
Kvišku naj srce puhti!
Cerkev praznik, lej, obhaja,
Vsem tako na znanje daja
Kaj Zveličar naš stori.

Kristus pride, staro mine,
Spred resnice senca zgine:
To ponižaj se do tal!
Nov oltar, postavo novo,
Novi dar, pomoč gotovo
Slabim nam je Jezus dal.

Zadnjega večera delo
Kristus dal, da bo imelo
Vse krščanstvo v svojo last.
To mi namreč vera priča,
Ako verjem, me zveliča,
Da 'ma Kristus vso oblast.

Jezus, lej, očitno pravi,
Da po novi se postavi
Kruh in vin' sprebrneta.
To stori pri sveti maši
Sveta jed, da duši naši
Kri, telo njegova sta.

Kar ne vidiš al' ne umeješ,
Tega zumiti ne smeješ,
Sodit' božjih del nikar!
Kruha, vina sta podobe,
Pa ne misli si narobe,
Da je tukaj kaka stvar.

Kri, telo nam je puščeno,
Prejmi, kar češ, vse je eno,
Kristusa ne razdeliš.
Naj jih pride, kol'kor hoče,
Je razd'jat' ga nemogoče:
Nikdar več ga ne umoriš.

Prejmi eden al' mil'joni,
Kol'kor oni, tol'k tril'joni,
Njega tud' zato manj ni.
Prejme brumen, prejme grešnik,
Prejme trezen al' požrešnik,
Kar zasluži, zadobi.

Brumen, on življenje uživa,
Grešnik si pa smrt dobiva;
Kak' razloček, glej, je to!
Kadar mašnik host'jo lomi,
Glej, drobtina, to ne dvomi!
Tudi celo je telo.

Kristusa nič ne zadene,
Le podoba se odkrene:
Do nature mu ne gre.
Angelov nam je jed dana,
To na poti duši hrana!
Grešnik uživat' nje ne sme.

Abel, Izak, oznanjuje,
Mana jagnje pomenuje
Kristusov prečudni stan.
O, Zveličar, sreča moja,
Moj pastir! ljubezen tvoja,
Naj me var'je vsaki dan!

Ti nas živi s svetim kruhom,
In napolni s svojim duhom,
Da ti služ'mo vsaki čas.
Ti, o, Jezus, naše želje,
Pravovernih src veselje!
V sveti raj pripelji nas!