Ta
članek mlade bralke zasluži krajši uvod. Predvsem zaradi prave mere, ki je
nujna za uravnavanje kreposti. Do resnih vprašanje je težko pristopati brez obilice čustev. Mnogi se čutijo napadene. S padanjem najrazličnejših tabujev se obenem ustvarjajo novi. Za nas to ne more biti razlog, da se o teh rečeh ne govori. Vera, upanje in ljubezen niso nič brez
ravnovesja med njimi. Verjeli ali ne, obstaja krasen naziv, ki ga ima naša božja
mati Marija. »Alma aequlibrii Mater.« Mati ravnovesja. Njej se priporočajmo za
pravo mero, da ne bi nasedali nobeni od napačnih strani. Gotovo bi morali
napisati izčrpen članek, ki bi bil namenjen samo temu, da se predstavi
vprašanje o ženskem nošenju krila in hlač: vse od starih časov preko odgovora
svetega papeža Nikolaja I. bolgarskemu kralju, fatimske Marije, prakse sv. p.Pija, papežev 20. stoletja, razmišljanj kardinala Sirija do
današnjih dni in stališč različnih ljudi in organizacij. V globalni vasi poleg splošno
prisotnega laksizma prihajajo k nam tudi vplivi nezdravega ameriškega
puritanizma. O tem mogoče kdaj drugič. Tokrat je pred nami zanimivo osebno
razmišljanje bralke našega bloga, ki je naslovljeno zlasti ženskam. Komentarji so tokrat izključeni.
To kratko razmišljanje
namenjam (predvsem) tebi, draga sestra v Kristusu!
Spregovorila bom o
preprosti stvari: kako živim svojo ženskost oz. kako jo želim pokazati že
navzven. To se navezuje na današnjo modo, ženske obleke v 21. stoletju, ki
narekujejo naslednje: »Bodi moderna, odprta za nove izzive, zmeraj na voljo in
pripravljena na nove pustolovščine; pokaži se svetu, bodi privlačna, lepa in
pametna; študiraj, ustvari si kariero in, ko bo čas in zares velika želja, imej
kakšnega otroka; stalno se dokazuj, briši mejo med različnostjo spolov, ne
pusti se moškemu, da bi ti nadvladal, ampak mu dokazuj, da si enako sposobna
ali celo še bolj.«
Ženska moda se je naglo
in vsesplošno začela spreminjati nekje v 60. letih 20. stoletja. V teh časih se
je na veliko začelo govoriti o spolni revoluciji, kontracepcijski tableti,
feminizmu, svobodi in odprtosti žensk. Toda to je le ena plat zgodbe. Če namreč
pogledamo globlje, se zdi, da smo svojo ženskost s sprejemanjem novih teorij
(oz. ene novejših – teorije spola) še bolj zatrle.
Kje je tu sploh prostor
za BITI prava ženska? Ženska, ki je ustvarjena po božji podobi, čuteča,
ljubeča, nežna in hkrati skrit prostor, kjer prebiva Bog. Sv. Pavel pravi: »Mar ne veste, da je
vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Zato
poveličujte Boga v svojem telesu.« (Kor 6,19)
Kaj imata moda in
oblačenje žensk z zgoraj napisanim? Veliko, če verjameš, da je to eno od močnih
sporočilnih sredstev, s katerim tudi nakažeš, kaj nosiš v svojem srcu in kako
to kažeš navzven. Ne verjamete? Kakšna občutja vam potemtakem zbujajo pajkice,
oprijete kavbojke, globok dekolte na ženskem telesu?
Ob vsej poplavi reklam in
propagande se sprašujem, kaj hoče sporočiti moda 21. stoletja. Ali res želim nasesti še eni floskuli, kakšna
naj bom kot ženska, podobna moškemu? Ali pa z globokim dekoltejem, da privabim
moške poglede? Kakšno ceno si s tem dajem? Mar nisem kot božja hči vredna
veliko več, mnogo več od tistih nekaj moških pogledov na ulici, ko grem mimo? Saj
mi je vendar Kristus to ceno že dal, kot pravi sv. Pavel: »Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni
za visoko ceno.« (Kor 6,20)
Dejstvo, da želim živeti
ženstveno, da zahtevam, da se me spoštuje kot žensko, me je pripeljalo do odločitve,
da nosim samo še krila oz. obleke. Dostojna seveda (to pomeni vsaj dolžine
sredi kolena)! Ob tem se lahko pojavijo dileme, kaj narediti v primerih, kot je
pohod v hribe ali pa kakšno športno udejstvovanje, ki zahteva oblačila, primerna
določeni aktivnosti. Toda to ne pomeni, da moram pozabiti na svoje dostojanstvo
in obleči nekaj oprijetega ter poudariti svoje obline. Ženska v krilu je nekaj tako
zelo lepega! Je izraz, da sem čudovito ustvarjena, da mi je Bog podaril žensko
naravo in jo želim na ta način tudi izraziti. Krilo je tudi praktično! V teh
poletnih dneh, ki prihajajo, si ne predstavljam, kako bi lahko nosila kakšne
oprijete hlače. Marsikdo mi lahko očita, kaj pa pozimi, ko te zebe in je sneg
itd. Ali mogoče veste, kakšne zime so bile pred 100 in več leti, pa so ženske
vztrajno nosile krila vse do pred nekaj desetletji? S primernim krilom in
toplimi nogavicami takšnih težav sploh ni.
Ne razumite me narobe: ne
obsojam nobene ženske, ki vztraja pri nošenju hlač ali pa globokih dekoltejev.
Želim samo spodbuditi h globljemu razmišljanju. Kaj s tem sporočam? Se imam rada?
Sprejemam svojo ženskost in jo želim tudi živeti? Verjamem, da me je Kristus na
križu odkupil za strašno ceno in ne želi, da komurkoli predstavljam priložnost
za greh? Želim biti odsev Kristusove ljubezni in torej ljubiti ter biti
ljubljena? Tudi Mati božja nas vabi k temu! Ali ste že kje videli, da bi bila
Ona, ki je Brezmadežna, oblečena drugače kot v kraljevska oblačila, ki
razodevajo njeno bleščečo notranjost in svetost?
Dekleta, žene, matere,
babice: trudimo se biti podobne Njej! Najprej po njenem notranjem življenju,
krepostih, vse to pa naj odseva tudi navzven: v obleki, ki je dostojanstvena in
zahteva od moškega, da vidi žensko kot bitje, ustvarjeno od Boga, nekaj svetega
in nekaj, kar ni dovoljeno poželjivo ogledovati kot nekakšnega jabolka na
tržnici. Ženske smo posredovalke življenja in kot take nekaj čudovitega in
svetega! Ne dovolimo svetu, da bi nam postavil ceno! Sprejmimo Kristusovo
visoko ceno, ne pristajajmo na manj in bodimo res tempelj Svetega Duha! Pa naj
se vidi že na daleč!
