Doslednost in skrb

Cerkev goji veliko spoštovanje do Telesa in Krvi našega Gospoda Jezusa Kristusa in zato skrbi, da se noben delček te nebeške hrane ne izgubi ali nenamerno oskruni. Sveti tridentinski cerkveni zbor uči, da je tudi najmanjši delček posvečene hostije Telo in Kri, Duša in Božanstvo Našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je substancialno navzoč v tem zakramentu.

Zato si po delitvi svetega obhajila mašnik pri drugi abluciji purificira prste, ki so se dotikali Najsvetejšega, najprej z vinom in nato še z vinom in vodo. Do takrat drži prste skupaj med vsemi opravili in jih loči le »na varnem«, saj je pred tem z njimi držal Najsvetejše pri spremenjenju. To lahko opazimo pri nevsakdanji drži keliha pri velikem povzdigovanju oz. spremenjenju vina, odpiranju tabernaklja, držanju ciborija in ostalih opravilih, ki jih duhovnik vrši pri sveti maši. Duhovniki in diakoni, ki obhajajo ljudi med sveto mašo in izven nje, pa za ablucijo uporabljajo posebno kupico za izmivanje, da bi očistili prste delčkov svetih hostij.

To je majhna posodica z vodo, ki stoji ob tabernaklju. Po delitvi svetega obhajila izven maše si delivec, to je duhovnik ali diakon, ko prinese ciborij nazaj v tabernakelj, pomoči palec in kazalec v vodo, ki je v posodici, obriše prsta v purifikatorij in odide v zakristijo.

Krasna doslednost in nepresežena pozornost tradicionalne prakse!