V preteklih mesecih so
nekatere izjave papeža Frančiška povzročile precej razburjenja. Ena je bila
gotovo tudi tista, da smo po Kristusu vsi odrešeni, tudi pripadniki drugih
veroizpovedi in celo neverniki. Ker med katoličani nasploh vlada velika zmede
glede verskih resnic (čemur je seveda krivo katastrofalno stanje kateheze, ki
ji, z vsem dolžnim spoštovanjem in ljubeznijo do naslednika svetega Petra, taki
nastopi ne olajšajo dela!), se nam zdi smiselno, da na kratko in jedrnato
predstavimo celoten Cerkveni nauk glede odrešenja.
1. Kristus je umrl za vse ljudi. To pomeni,
da je prav vsakomur pot v nebesa (k Bogu) odprta. Nihče, popolnoma nihče, ni
odrezan od te možnosti in lahko vedno sprejme pot odrešitve, ki mu jo ponuja
Kristusova žrtev. Kristusova žrtev je dar in kot vsak dar jo dobimo zastonj, le
po neskončni božji milosti (v tem smislu so torej papeževe besede popolnoma v
skladu s cerkvenim učiteljstvom).
2. Kljub temu sam Kristusov dar ni dovolj,
saj Bog nikogar ne sili, da ga sprejme. Ta dar moramo tudi sprejeti.
3. Krst je potreben za odrešenje. Kdor ni
krščen, ne more biti odrešen. Izjema so le ljudje, ki niso imeli možnosti krsta
in bi se v drugačnih okoliščinah (če bi to možnost imeli) zanj odločili. Prav
tako tudi mučenci, katerih prelita kri predstavlja krst krvi.
4. Zunaj Cerkve ni odrešenja. Pod tem
imenom razumemo od Kristusa ustanovljeno katoliško Cerkev, ne katerekoli
meglene skupnosti, ki se danes imenujejo »cerkev«. Tudi tukaj seveda velja, da
obstajajo ljudje, ki so brez lastne krivde ostali zunaj cerkvenega občestva, a
so kljub temu sledili božjemu glasu po svoji vesti. Tudi ti lahko seveda
dosežejo odrešenje.
5. Vsi odrešeni ljudje so odrešeni skozi
Kristusa in njegovo mistično telo, ki je Cerkev. Tudi tisti, ki so odrešeni
zunaj vidne cerkvene skupnosti, so odrešeni skozi Kristusa in posledično skozi
Cerkev.
6. Napačne religije niso torej nikakršen
način odrešitve. Čeprav se v vseh seveda najdejo večja ali manjša zrna resnice,
je vsa resnica samo pri Kristusu, ki pravi: »Jaz sem pot, resnica in
življenje.« V kolikor ena izmed teh ver uči nekaj resničnega, svojim vernikom
pomaga h Kristusu. Nihče ni odrešen ZARADI teh ver, temveč kvečjemu KLJUB njim.
7. Ne vemo, katere posamezne osebe so
dosegle odrešenje, z izjemo kanoniziranih svetnikov.
8. Iz navedenega sledi, da ni nemogoče a priori reči, da bodo vsi ljudje
odrešeni. Kljub temu že v evangelijih piše, da številni sledijo široki poti v
pekel, le redki pa ozki poti v nebesa, kar daje slutiti, da vsi ne bodo
odrešeni. »Statistike odrešenja« seveda ne poznamo, za naše krščansko življenje
pa je tudi nepomembna.
9. Sklep: Bog želi odrešiti vse ljudi, vendar pa ima
človek svobodno voljo, po kateri se svobodno odloča, ali bo sprejel božjo
odrešenjsko ponudbo. Ta ponudba velja za vsakega človeka, pa naj bo še tako
globoko v grehu. Nikoli ni prepozno, da sprejmemo božjo roko in stopimo na pot
spreobrnjenja. Naše odrešenje temelji torej na naslednji odločitvi: Bomo Bogu
rekli DA ali NE?
Prirejeno po: http://hocestenim.wordpress.com/2013/05/24/werden-alle-menschen-gerettet-und-worauf-es-wirklich-ankommt/
Hvala, vsak tak doprinos prav pride, sicer pa se nekateri duhovniki trudimo tudi katehetsko te stvari pojasniti, zlasti, ker piše veliko nepravilnosti, če sem blag z besedami, v učbenikih, za katere ne moremo več reči, da so "katekizmi", kot se je še pred par desetletji lahko. Sam skušam tudi veliko govoriti o Božji pravičnosti. O tem, kam potem človeka postavljajo, če uči samo pravilni nauk Cerkve, pa ne bi govoril.
OdgovoriIzbrišiGospod Vončina, imate povsem prav.
OdgovoriIzbrišiV ozadju je na delu privlačni konformizem, ki se izraža kot ugajanje svetu. Znotraj takšnega zmotnega sistema naj bi bile vse vere enake oziroma enako koristne v svojem (ne)usmerjanju k zveličanju.
Zagovorniki te vseenosti se označujejo za "strpne" ali celo "ljubeče", pri tem pa pozabljajo na temeljno dejstvo, da se strpnost nanaša na soljudi in ne na zmote, ki jih kvarijo, ljubezen pa vselej izhaja iz spoštovanja do resnice in ne pritrjevanja vsemu zaradi navideznega "ljubega miru".
Kar tovrstni "katekizmi" (ki ste jih omenili) posredujejo, je politkorektnost in zamegljeno-romantični besednjak, s katerim si človek ne more olajšati življenja.
To pa je res lepo predstavljeno.
OdgovoriIzbriši