Mati
žalostna je stala, zraven križa se jokala, ko na njem je visel Sin.
Na dan, ko se Cerkev
posebno spominja trpljenja Matere božje, sem se imel milost udeležiti romanja v
Oglej, o katerem smo prej že obširno poročali na blogu. Verniki smo se na
začetku zbrali v župnijski cerkvi v oglejskem Belvederu, ki ga izročilo
označuje kot zibelko čaščenja sv. Marka v naših krajih. Tam nam je duhovnik
namenil nekaj besed, nas blagoslovil in po krajši molitvi smo se odpravili na
pot.
V cerkvi je že bilo
pripravljenih nekaj romarskih bander. Med romanjem do bazilike v Ogleju si je duhovnik
za vrat privezal mikrofon, njegov pomočnik pa je sredi procesije nosil velik
zvočnik. Duhovnik je pričel z molitvijo rožnega venca, ki so mu bile dodane
tradicionalne verske pesmi. V lepem sončnem dnevu, katerega vročino je blažil
prijeten vetrič, naša kolona ni ostala neopažena s strani mimoidočih. Kak pisk
avta, kak pogled vstran, nekaj ljudi se je ob našem mimohodu pokrižalo, bilo
pa je tudi nekaj še posebej prijetnih presenečenj, izmed katerih velja omeniti
vsaj eno. Gospod srednjih let, ki se je s kolesom približeval naši procesiji,
se je ustavil, snel čelado, razjahal kolo, pokleknil na tla ter pobožno
počakal, da je podoba Križanega šla mimo njega. Ganljiva podoba njegove
ljubezni do Gospoda. Pot je trajala skoraj dve uri.
Ob prihodu v Oglej smo se
v molitvi najprej zbrali pred cerkvijo v četrti Monastero, kjer so nekoč bivale
benediktinke. Tam je bila darovana tradicionalna peta sveta maša. Moški kvartet
je vodil izkušen pevec, ki je v petje stalnih mašnih delov izmenično vključeval
še vse zbrane vernike.
Mašnik je pridigal o
Mariji, žrtvi ter darovanju in vsem zbranim podal lepo spodbudo za vztrajanje v
veri.
Po sveti maši smo se med
petjem psalmov podali v oglejsko krstilnico, kjer smo izpovedali vero po
oglejski veroizpovedi. Nato je duhovnik pričel s petjem litanij vseh svetnikov
in med molitvijo smo vstopili v kripto, kjer hranijo ostanke svetih oglejskih
mučencev. Svete relikvije smo primerno počastili.
Okrepčani in utrjeni v
veri smo nato imeli še skupno kosilo. Dan se je nadaljeval s predavanji.
Za konec lahko rečem, da
je bilo romanje res dobro organizirano. Nič čudnega, če upoštevamo, da je glavni
organizator visoki častnik italijanske vojne mornarice. Še en dokaz več, da
morajo možje svojo vero hraniti s pravo, polnovredno hrano svete Tradicije.
AMDG
|
cerkev v Belvederju |
|
na poti |
|
priprave na sveto mašo |
|
Kyrie |
|
pridiga |
|
zaključek svete maše |
|
procesija v baziliko |
|
kripta |
|
pokaditev relikvij |
Ni komentarjev:
Objavite komentar