S svetim je treba
ravnati sveto. Ker pa ni ničesar svetejšega, kakor je ta daritev, zato je
katoliška Cerkev z namenom, da bi vredno in spoštljivo darovali ter sprejemali
to daritev, pred mnogimi stoletji uvedla sveti kanon. Ta kanon je tako čist
vsake zmote, da ni v njem ničesar takega, kar ne bi kar najbolj dihalo svetost
in pobožnost ter dvigalo srca darujočih k Bogu. Saj obstoji kanon iz Gospodovih
besed samih, iz izročil apostolov in iz pobožnih uredb svetih nadpastirjev [Pontificum].
Tridentinski cerkveni zbor, 22. seja (1562); 4.
poglavje
Strle Anton, Vera Cerkve:
dokumenti Cerkvenega učiteljstva. 2. popravljena izdaja. Celje: Mohorjeva
družba, 1997; str. 329.
Ni komentarjev:
Objavite komentar