Darilo ob Vseh svetih: Priprava na smrt

Ivo Kerže

Spremna beseda k Ligvorijevi Pripravi na smrt

Prebral sem že kar nekaj knjig premišljevanj, meditacij. Lok se pne vse od De Mellove Žabje molitve do Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. Nekatere (npr. De Mellove) so mi škodile, druge koristile (npr. Ignacijeve Duhovne vaje, Terezijin Notranji grad), nobena pa me ni prevzela tako kot Ligvorijeva Priprava na smrt. Premišljevanje te Ligvorijeve duhovne mojstrovine (ki so jo ponekod mnogi semeniščniki v času papeža Pija IX. znali na pamet in jo je bral, priporočal ter širil sv. Janez Bosko) mi je bilo kot prodiranje v neko povsem novo, meni neznano razumevanje naše vere. Doživel sem jo kot pravo spreobrnjenje, v smislu spremembe mišljenja (gr. meta-noia), ki me je izstrelilo iz dosedanjega utečenega, razvodenelega razumevanja verskih resnic, v pokrajino jasnih kontur, kjer je vse kar si do sedaj slišal, a nisi znal povezati, dobilo svoj smisel in svoje pravo mesto. Pri tem sem vedel, da nisem prodiral v dialektične obrate kakega novega teološkega diskurza (koliko takih »novih teologij« smo se prenažrli v času po koncilu od patra Rahnerja in kardinala De Lubaca do patra Rupnika in kardinala Kasperja), pač pa da gre za preprost povratek v dobro staro in edino možno katoliško teologijo: za povratek v la théologie de toujours, ki pa nam je postala popolna neznanka v vrtincu pokoncilske hermenevtike in homiletike.

Nekaj primerov.

Najprej, že sam naslov: kdaj ste na zadnje iz ambona ali iz kake promovirane knjige v katoliški knjigarni zasledili, da se je treba na smrt pripraviti in to ne šele tam na smrtni postelji, pač pa že sedaj, ko smo v polnem razcvetu življenjskih moči? 

Kdaj so nam povedali, da bomo najverjetneje umrli tako kot smo živeli in da, če smo živeli celo življenje v grešnih nagnjenjih, bo težko pričakovati, da bomo umrli, ne da bi v nas le ta prevladala.

Ali so nam povedali, da se bo ob tisti najpomembnejši uri našega življenja, v kateri se bo odločila večna usoda naše duše (tudi tega nam ni nihče povedal – da se bo tedaj odločalo o nebesih in peklu), res da Bog s svojimi angeli trudil, da bi nas rešil, a da se bo tedaj prav posebej trudil tudi hudobec in da se bo v tistih trenutkih eksponencialnega upadanja naših naravnih moči težko trezno in pametno odločati: odločala bo predvsem naša navada (t.j. naša stanovitnost, kot vedno znova poudarja sv. Alfonz v tej knjižici), odločalo bo to, kako smo živeli, kako in kaj smo ljubili in česa smo se po intenzivni vaji privadili, podobno kot je železni dril in rutina edino, kar reši človeka v skrajnih položajih. To pa pomeni, da lahko manjše popuščanje naši počutnosti v času, ko je smrt še daleč, če nam preide v navado doprinese usodne, večne poledice ob smrtni uri.

Ali nam je kdo govoril o zlorabi Božjega usmiljenja: da, lahkomiselno zanašanje na Božje usmiljenje in ljubezen je hudičevo orožje, s katerim nas uspava, da se ne bi začeli prav zdaj pripravljati na smrt (ker smrt lahko pride prav zdaj).

Kdo nam je povedal, da prinaša priprava na smrt pred nas bistveno alternativo: ali se naj odločimo za svet ali za Boga. Med njima namreč ni srednje poti, ki jo je oznanjalo toliko pokoncilskih teologov pod rečenico dialoga s svetom in avtonomije zemeljskih stvarnosti. Ali ljubimo svet in to kar svet naravno ponuja, ali pa ljubimo Boga in to kar nam On nadnaravno ponuja (zlasti skozi zakramente). 

Ali nam je kdo povedal, da toliko, kolikor nas bo ob smrtni uri vezala ljubezen na svet, toliko bomo ob tisti skrajni uri nepripravljeni in lahek plen silam, ki nas hočejo zvleči v smrtni greh (ali ohraniti v njem) in nas s tem pahniti v večno pogubo. In da je ravno spominjanje na te naše poslednje reči tisto, kar nas edino lahko usmeri proč od greha.

Ne. Nihče, nikoli nam ni o tem spregovoril ničesar. Ali pa le morda je bilo kaj rečeno tu pa tam in mimogrede. A ne glede na to, se bomo mi prej ali slej (lahko že danes, že jutri) znašli v smrtni uri, na poslednjem izpitu – nepripravljeni.

Knjižica sv. Alfonza je tu zato, da nas na to pripravi. Ne poznam pripravnejšega sredstva. Sezimo po njej in se spreobrnimo.  

Profesionalno digitalizacijo knjige s strani Narodne in univerzitetne knjižnice je naročilo in plačalo gibanje Juventutem Slovenija.