Kardinal Raymond Leo Burke o katoliški »krizi moških« in kako ukrepati – 2. del

Kardinal Burke: Mladi fantje in možje se odzivajo na strogost, preciznost in popolnost. Ko sem se jaz učil za strežnika, je učenje trajalo več tednov in moral si si zapomniti vse molitve ob vznožju oltarja. Šlo je za strogo in skrbno izvedeno streženje. Iznenada pa je v duhu drugega koncila obhajanje liturgije v mnogih prvinah postalo površno. Delo strežnika je za mlade fante postalo nezanimivo, ker je bilo neizpopolnjeno, polovičarsko.

Vpeljava ženskih strežnic pa je mnoge fante še dodatno odgnala od ministriranja ob oltarju. Mladi fantje pač nočejo početi stvari skupaj z dekleti. To je naravno. Prav tako so bila dekleta izredno dobra v strežniški službi. Tako se je mnogo dečkov sčasoma oddaljilo. Kar hočem poudariti je, da ekskluzivnost strežniške službe zgolj za fante nima nikakršne zveze z neenakostjo žensk v Cerkvi.

Menim tudi, da je to zelo prispevalo k izgubi poklicev v duhovniško službo. To – če želiš biti strežnik ob boku duhovniku – namreč zahteva določeno moško disciplino in mnogo duhovnikov je svoje prve globlje izkušnje z liturgijo doživelo ravno takrat, ko so bili strežniki. Če mladih fantov ne naučimo strežništva in jim tako ponudimo izkušnjo služenja Gospodu v liturgiji, potem ne smemo biti presenečeni, če število duhovniških poklicev drastično upada.

Matthew: V Cerkvi je ogromna potreba po novi evangelizaciji moških, če uporabim naš izraz – »emangelization«. Majhni koraki in površinski trud verjetno ne bosta zaustavila bega moških iz Cerkve. Kaj bi se moralo zgoditi znotraj Cerkve, kar bi zopet pritegnilo množice nadobudnih moških nazaj k zvestemu življenju katoliškega vernika?

Kardinal Burke: Najprej se mora Cerkev združeno potruditi za evangelizacijo moških tako, da jim posreduje močno in konsistentno sporočilo o tem, kaj pomeni biti veren katoliški moški. Moški morajo biti zelo neposredno nagovorjeni o zahtevah in plemenitih izzivih služenja Jezusu Kristusu Kralju Večnosti in Njegovi katoliški Cerkvi. Moški so lačni in žejni po iskanju smisla, ki presega vsakdanji svet.

Kultura, v kateri živimo, je pokvarjena in mladi možje, posebno mladi, začenjajo prepoznavati pokvarjenost te kulture. Mladi fantje in mlada dekleta si želijo slišati besed, ki bi bile namenjene izključno njim in bi jih nagovarjale k uporabi kreposti in darov za dobro vseh.

To, da so moški lačni po tovrstnih spodbudah, lahko vidimo iz konferenc, namenjenih katoliškim moškim, ki so v Združenih državah vedno bolj množične. To je dokaz, da se bodo moški odzvali, kadar jih bo Cerkev nagovorila v obliki izziva. Moški se soočajo z mnogimi velikimi skušnjavami, še najbolj, kot sem omenil že prej, s pornografijo in zmedenim pojmovanjem seksualnosti in si obupno želijo biti izobraženi o tem, kako se v Kristusovem duhu spopadati s tovrstnimi skušnjavami. Moški morajo začeti vstopati v molitev in s pomočjo božje milosti lahko premagajo te hude skušnjave ter s tem postajajo možje z močnimi moralnimi lastnostmi, katoliški možje.

Opažamo tudi, da začenjajo naša semenišča privabljati vedno več močnih mladih moških, ki imajo željo po služenju Gospodu kot duhovniki. Nov izbor mladih moških je možat in glede svoje identitete samozavesten. To je izredno dobrodošel razvoj, kajti imeli smo obdobje, ko so v duhovniško službo vstopali moški, ki so bili poženščeni in zmedeni glede svoje spolne identitete; na žalost so ti neuravnovešeni moški spolno zlorabili mladostnike; strašna tragedija, za katero Cerkev žaluje.

Pri moških moramo biti izredno jasni glede čistosti, neomadeževanosti, spodobnosti, celo glede tega, kako se oblačijo in predstavljajo navzven. Moško vedenje in način oblačenja sta pomembna, ker vplivata na to, kako se moški poistovetijo s svetom in vplivajo na njegovo kulturo. Možje se morajo oblačiti in obnašati kot moški na način, ki je spoštljiv do njih, do ženski in otrok.

Matthew: Ena pogostejših tem znotraj projekta Nova »Emangeliacija« je raziskava, ki kaže, da mnogo moških danes ne razume svete evharistije. Moški mislijo, da je maša poženščena in ne razumejo v polnosti resnično močne možatosti svete maše. To velja zlasti za večino katoliških moških, ki so povprečno mlačni katoliški možje, ki jim je vseeno za njihovo vero. To pa je izredno pomembno, kajti če moški ne razume svete maše, se ne more v polnosti vživeti v nadnaravne milosti, ki se dogajajo pri njej. Moški, ki sam ne razume svete maše, zagotovo o njej ne more učiti svojih otrok.

Kardinal Burke: Res je. En način za ponovno vključitev moških je obnovitev dostojanstva liturgije. Možje se bodo odzvali, ko bodo videli duhovnika, ki se spoštljivo obnaša v Kristusovem imenu. Ne bodo pa se odzvali, kadar vidijo duhovnika, ki dela predstavo o sebi. Darovanje svete maše na spoštljiv način je skozi vso zgodovino privlačilo moške. In jih tudi danes.

Potrebne so kateheze moškim o globokih resničnostih svete maše. Kot sem omenil, kateheze so dandanes izredno uboge, še posebej kateheze, namenjene moškim. Verska vzgoja moških in darovanje svete maše na spoštljiv način bosta naredili veliko spremembo. Jasno je tudi, da se mnogo moških odziva na izredno obliko rimskega obreda, ki se je obhajala pred reformami drugega vatikanskega koncila.

Resnično sem bil pozitivno šokiran, ko sem izvedel za visoke številke mladih moških, ki jih privlači izredna oblika svete maše. Pa ne zato, ker bi bila izredna oblika bolj veljavna od pokoncilske, redne oblike. Moške privlači to, da je izredna oblika svete maše izredno visoko izrazna; zahteva njegovo pozornost, usmerjeno k temu, kar se dogaja. Celo uporaba priročnega misala, kadar je na vrsti del maše, ki zahteva aktivno spremljanje dejanj pri njej, lahko moškemu pomaga v večji polnosti vstopiti v sveto mašo.

Redna oblika, če je obhajana izredno pobožno in s kvalitetno glasbo, ima lahko na moške enako močen pozitivni učinek. Možje ne gredo za osladnim pristopom k maši, s čimer ta postaja nek ritual dobrega počutja, ali kadar v njej ni pobožnosti. Možje so tam, da bi prejeli Jezusa Kristusa. Morajo ga videti, morajo videti Njegovo prisotnost, ki se zrcali v spoštljivih in pobožnih gestah ter dejanjih duhovnika.

Matthew: Tudi zakrament svete sprave postaja opuščen s strani mnogih katoliških moških. Le eden izmed 50-ih moških gre k spovedi enkrat mesečno. Nekaj več kot 80% moških ne gre k spovedi niti enkrat letno. Združeno z epidemijo pornografije, posebno med mladimi, je ogromno število katolikov v smrtnem grehu. Kaj lahko naredi Cerkev, da bi pri moških znova osrediščila pomen potrebe po rednem spovedovanju?

Kardinal Burke: Dokler možje ne bodo razumeli, da greh obstaja, kaj sploh greh je in da greh globoko užalosti Boga, ne bodo hodili k spovedi. Moški morajo imeti osebno srečanje z Bogom, našim Gospodom v zakramentu sprave, kjer bi priznali svoje grehe, izrazili svoje obžalovanje in prejeli Njegovo odpuščanje.

Moški danes ne hodijo več k spovedi zato, ker družbeno ozračje greh zanika. Po drugem koncilu je bilo obdobje, ko so mnogi poveličevali idejo, da v resnici ni nobenih resnih grehov.

Vsekakor je to za moške, posebno mlade moške pogubno. Mladi se tako lažje vdajo in zapletejo v greh nečistosti, masturbacije. Nekateri moški so mi povedali, da ko so bili najstniki, so se pri spovedi spovedali greha samozadovoljevanja in duhovnik naj bi jim odgovoril: »Ah, to ni nič takega, česar bi se moral spovedati. To počnejo vsi.« To enostavno ni prav.

To so grešna dejanja. Potrebno je, da se jih spovemo poleg ostalih vrst greha, pa naj bo to preklinjanje, laganje, kraja, ali karkoli pač že. Zanikanje greha je pomenilo sesutje občutka za to, kar naj bi se od moških kot Kristusovih mož pričakovalo.

Soočenje z grehom je glavno za zmožnost ljubiti drug drugega. Kako moški ljubi? Ljubi tako, da spoštuje deset zapovedi. Po drugem koncilu je bil ta veliki klic k ljubezni preko soočenja z grehom izgubljen. To pa je vodilo k strahovitim zlorabam posameznikov, posameznikov, ki so zlorabljali sebe in druge, k razpadu družine, k velikanskemu upadu obiskovanja svete maše in opustitvi zakramenta svete pokore. Obvezno moramo pri moških obnoviti zavedanje greha, ker so moški izredno dovzetni za prepoznavanje greha pri sebi in kot taki zmožni tudi globokega obžalovanja za svoje grehe.

Ko se to zgodi, postane spoved za moškega čudovita mistična izkušnja. Moški takrat namreč točno ve, da je Gospodu osebno izrazil  obžalovanje za svoje grehe in lahko sliši Njegove osvobajajoče besede skozi usta svojega spovednika, da so mu grehi odpuščeni ter da je prejel odvezo.

Matthew: Kakšen konkreten nasvet bi dali duhovniku, da bi mu pomagali pri evangelizaciji moških in tako drastičnem porastu vključitvi moških v župnijo?

Kardinal Burke: Najprej… Bodi možat tudi sam. Z drugimi besedami: goji svoje lastne moške kvalitete, ker duhovnik je najprej in poglavitno duhovni oče; on je moški. Potrebuje moške lastnosti, kot so nesebičnost, viteštvo in disciplina, da se izogne situacijam, ki so neprimerne za duhovnika. Duhovnik mora imeti moško samozavest in kredibilnost, da je lahko duhovni oče svoje čredi ter tako daje jasno in čvrsto usmeritev z dobroto in dobrodušnostjo.

Drugo, duhovniku bi svetoval, naj posveča posebno pozornost moškim in naj išče načine, kako privabiti moške v življenje Cerkve. Lažje je pritegniti ženske, saj je pač tako, da so naše sestre precej bolj dobrodušne in nadarjene. Toda Cerkev in vsak duhovnik posebej se mora odločno truditi privabiti dobre katoliške moške v katerekoli aktivnosti znotraj Cerkve. To je bistveno za novo evangelizacijo.

Matthew: Vaša Eminenca, še kakšne zaključne misli?

Kardinal Burke: Močno moram pohvaliti vaše delo na področju nove »emangelizacije«. To je ključ do nove evangelizacije.

Ko je francoska vlada enostransko vpeljala tako imenovane istospolne zakonske zveze, kar seveda sploh ni zakonska zveza, je to na ulice pripeljalo dva milijona ljudi, ki so se zbrali za preprostimi podobami očetov in mater, ki so v rokah držali svoje otroke. Očetje so bistveni za družino.

Moški morajo premišljevati o svojih izkušnjah, četudi so negativne. Če je v njihovem življenju manjkal oče, se morajo zavedati, česa so potrebovali tako v očetu kot materi. Očetje in matere so čudoviti darovi, ki so nam podarjeni od Gospoda.

V tem oziru je čudovit dar tudi naša spolnost, kakor si jo je zamislil Bog, ne pa kot na žalost mnoge bolne zlorabe tega daru spolnosti, ki se dogajajo današnjem svetu. Temačna zmeda o teoriji spolov zavaja ljudi v miselnost, da lahko ustvarjajo lastno spolno identiteto, osnovano na potrebah in čustvih. Mi pa smo tako čudovito blagoslovljeni, da nam je Bog dal dar biti moški ali biti ženska. In na nas je, da se odzovemo božji volji, da razvijemo ta dar biti moški ali biti ženska.

Matthew, rad bi te pohvalil. Verjamem, da je to, kar delaš, ključno za prihodnjo krepitev življenja Cerkve in očitno tudi naše celotne družbe.

Matthew: Hvala Bogu. Vaša Eminenca, najlepša hvala, ker ste nam darovali vaš čas.

Kardinal Burke: Vesel sem, da smem biti del tega … majhen delec. [smeh]

Matthew: [smeh]

Intervju je bil prvotno objavljen 5. januarja 2015 na spletnem portalu »The NewEmangelization«