Kardinal Burke: Mladi fantje in
možje se odzivajo na strogost, preciznost in popolnost. Ko sem se jaz učil za
strežnika, je učenje trajalo več tednov in moral si si zapomniti vse molitve ob
vznožju oltarja. Šlo je za strogo in skrbno izvedeno streženje. Iznenada pa je
v duhu drugega koncila obhajanje liturgije v mnogih prvinah postalo površno.
Delo strežnika je za mlade fante postalo nezanimivo, ker je bilo
neizpopolnjeno, polovičarsko.
Vpeljava
ženskih strežnic pa je mnoge fante še dodatno odgnala od ministriranja ob
oltarju. Mladi fantje pač nočejo početi stvari skupaj z dekleti. To je naravno.
Prav tako so bila dekleta izredno dobra v strežniški službi. Tako se je mnogo
dečkov sčasoma oddaljilo. Kar hočem poudariti je, da ekskluzivnost strežniške
službe zgolj za fante nima nikakršne zveze z neenakostjo žensk v Cerkvi.
Menim
tudi, da je to zelo prispevalo k izgubi poklicev v duhovniško službo. To – če
želiš biti strežnik ob boku duhovniku – namreč zahteva določeno moško
disciplino in mnogo duhovnikov je svoje prve globlje izkušnje z liturgijo doživelo
ravno takrat, ko so bili strežniki. Če mladih fantov ne naučimo strežništva in
jim tako ponudimo izkušnjo služenja Gospodu v liturgiji, potem ne smemo biti
presenečeni, če število duhovniških poklicev drastično upada.
Matthew: V Cerkvi je ogromna
potreba po novi evangelizaciji moških, če uporabim naš izraz – »emangelization«.
Majhni koraki in površinski trud verjetno ne bosta zaustavila bega moških iz
Cerkve. Kaj bi se moralo zgoditi znotraj Cerkve, kar bi zopet pritegnilo množice
nadobudnih moških nazaj k zvestemu življenju katoliškega vernika?
Kardinal Burke: Najprej se mora
Cerkev združeno potruditi za evangelizacijo moških tako, da jim posreduje močno
in konsistentno sporočilo o tem, kaj pomeni biti veren katoliški moški. Moški
morajo biti zelo neposredno nagovorjeni o zahtevah in plemenitih izzivih
služenja Jezusu Kristusu Kralju Večnosti in Njegovi katoliški Cerkvi. Moški so
lačni in žejni po iskanju smisla, ki presega vsakdanji svet.
Kultura,
v kateri živimo, je pokvarjena in mladi možje, posebno mladi, začenjajo
prepoznavati pokvarjenost te kulture. Mladi fantje in mlada dekleta si želijo
slišati besed, ki bi bile namenjene izključno njim in bi jih nagovarjale k
uporabi kreposti in darov za dobro vseh.
To,
da so moški lačni po tovrstnih spodbudah, lahko vidimo iz konferenc, namenjenih
katoliškim moškim, ki so v Združenih državah vedno bolj množične. To je dokaz,
da se bodo moški odzvali, kadar jih bo Cerkev nagovorila v obliki izziva. Moški
se soočajo z mnogimi velikimi skušnjavami, še najbolj, kot sem omenil že prej,
s pornografijo in zmedenim pojmovanjem seksualnosti in si obupno želijo biti
izobraženi o tem, kako se v Kristusovem duhu spopadati s tovrstnimi
skušnjavami. Moški morajo začeti vstopati v molitev in s pomočjo božje milosti
lahko premagajo te hude skušnjave ter s tem postajajo možje z močnimi moralnimi
lastnostmi, katoliški možje.
Opažamo
tudi, da začenjajo naša semenišča privabljati vedno več močnih mladih moških,
ki imajo željo po služenju Gospodu kot duhovniki. Nov izbor mladih moških je
možat in glede svoje identitete samozavesten. To je izredno dobrodošel razvoj,
kajti imeli smo obdobje, ko so v duhovniško službo vstopali moški, ki so bili
poženščeni in zmedeni glede svoje spolne identitete; na žalost so ti neuravnovešeni
moški spolno zlorabili mladostnike; strašna tragedija, za katero Cerkev žaluje.
Pri
moških moramo biti izredno jasni glede čistosti, neomadeževanosti, spodobnosti,
celo glede tega, kako se oblačijo in predstavljajo navzven. Moško vedenje in
način oblačenja sta pomembna, ker vplivata na to, kako se moški poistovetijo s
svetom in vplivajo na njegovo kulturo. Možje se morajo oblačiti in obnašati kot
moški na način, ki je spoštljiv do njih, do ženski in otrok.
Matthew: Ena pogostejših
tem znotraj projekta Nova »Emangeliacija« je raziskava, ki kaže, da mnogo
moških danes ne razume svete evharistije. Moški mislijo, da je maša poženščena
in ne razumejo v polnosti resnično močne možatosti svete maše. To velja zlasti
za večino katoliških moških, ki so povprečno mlačni katoliški možje, ki jim je
vseeno za njihovo vero. To pa je izredno pomembno, kajti če moški ne razume
svete maše, se ne more v polnosti vživeti v nadnaravne milosti, ki se dogajajo
pri njej. Moški, ki sam ne razume svete maše, zagotovo o njej ne more učiti
svojih otrok.
Kardinal Burke: Res je. En način
za ponovno vključitev moških je obnovitev dostojanstva liturgije. Možje se bodo
odzvali, ko bodo videli duhovnika, ki se spoštljivo obnaša v Kristusovem imenu.
Ne bodo pa se odzvali, kadar vidijo duhovnika, ki dela predstavo o sebi.
Darovanje svete maše na spoštljiv način je skozi vso zgodovino privlačilo
moške. In jih tudi danes.
Potrebne
so kateheze moškim o globokih resničnostih svete maše. Kot sem omenil, kateheze
so dandanes izredno uboge, še posebej kateheze, namenjene moškim. Verska vzgoja
moških in darovanje svete maše na spoštljiv način bosta naredili veliko
spremembo. Jasno je tudi, da se mnogo moških odziva na izredno obliko rimskega
obreda, ki se je obhajala pred reformami drugega vatikanskega koncila.
Resnično
sem bil pozitivno šokiran, ko sem izvedel za visoke številke mladih moških, ki
jih privlači izredna oblika svete maše. Pa ne zato, ker bi bila izredna oblika
bolj veljavna od pokoncilske, redne oblike. Moške privlači to, da je izredna oblika
svete maše izredno visoko izrazna; zahteva njegovo pozornost, usmerjeno k temu,
kar se dogaja. Celo uporaba priročnega misala, kadar je na vrsti del maše, ki
zahteva aktivno spremljanje dejanj pri njej, lahko moškemu pomaga v večji
polnosti vstopiti v sveto mašo.
Redna
oblika, če je obhajana izredno pobožno in s kvalitetno glasbo, ima lahko na
moške enako močen pozitivni učinek. Možje ne gredo za osladnim pristopom k
maši, s čimer ta postaja nek ritual dobrega počutja, ali kadar v njej ni
pobožnosti. Možje so tam, da bi prejeli Jezusa Kristusa. Morajo ga videti,
morajo videti Njegovo prisotnost, ki se zrcali v spoštljivih in pobožnih gestah
ter dejanjih duhovnika.
Matthew: Tudi zakrament
svete sprave postaja opuščen s strani mnogih katoliških moških. Le eden izmed
50-ih moških gre k spovedi enkrat mesečno. Nekaj več kot 80% moških ne gre k
spovedi niti enkrat letno. Združeno z epidemijo pornografije, posebno med
mladimi, je ogromno število katolikov v smrtnem grehu. Kaj lahko naredi Cerkev,
da bi pri moških znova osrediščila pomen potrebe po rednem spovedovanju?
Kardinal Burke: Dokler možje ne
bodo razumeli, da greh obstaja, kaj sploh greh je in da greh globoko užalosti
Boga, ne bodo hodili k spovedi. Moški morajo imeti osebno srečanje z Bogom,
našim Gospodom v zakramentu sprave, kjer bi priznali svoje grehe, izrazili
svoje obžalovanje in prejeli Njegovo odpuščanje.
Moški
danes ne hodijo več k spovedi zato, ker družbeno ozračje greh zanika. Po drugem
koncilu je bilo obdobje, ko so mnogi poveličevali idejo, da v resnici ni
nobenih resnih grehov.
Vsekakor
je to za moške, posebno mlade moške pogubno. Mladi se tako lažje vdajo in
zapletejo v greh nečistosti, masturbacije. Nekateri moški so mi povedali, da ko
so bili najstniki, so se pri spovedi spovedali greha samozadovoljevanja in
duhovnik naj bi jim odgovoril: »Ah, to ni nič takega, česar bi se moral
spovedati. To počnejo vsi.« To enostavno ni prav.
To
so grešna dejanja. Potrebno je, da se jih spovemo poleg ostalih vrst greha, pa
naj bo to preklinjanje, laganje, kraja, ali karkoli pač že. Zanikanje greha je
pomenilo sesutje občutka za to, kar naj bi se od moških kot Kristusovih mož
pričakovalo.
Soočenje
z grehom je glavno za zmožnost ljubiti drug drugega. Kako moški ljubi? Ljubi
tako, da spoštuje deset zapovedi. Po drugem koncilu je bil ta veliki klic k
ljubezni preko soočenja z grehom izgubljen. To pa je vodilo k strahovitim
zlorabam posameznikov, posameznikov, ki so zlorabljali sebe in druge, k razpadu
družine, k velikanskemu upadu obiskovanja svete maše in opustitvi zakramenta
svete pokore. Obvezno moramo pri moških obnoviti zavedanje greha, ker so moški
izredno dovzetni za prepoznavanje greha pri sebi in kot taki zmožni tudi
globokega obžalovanja za svoje grehe.
Ko
se to zgodi, postane spoved za moškega čudovita mistična izkušnja. Moški takrat
namreč točno ve, da je Gospodu osebno izrazil obžalovanje za svoje grehe in lahko sliši Njegove
osvobajajoče besede skozi usta svojega spovednika, da so mu grehi odpuščeni ter
da je prejel odvezo.
Matthew: Kakšen konkreten
nasvet bi dali duhovniku, da bi mu pomagali pri evangelizaciji moških in tako
drastičnem porastu vključitvi moških v župnijo?
Kardinal Burke: Najprej… Bodi
možat tudi sam. Z drugimi besedami: goji svoje lastne moške kvalitete, ker
duhovnik je najprej in poglavitno duhovni oče; on je moški. Potrebuje moške
lastnosti, kot so nesebičnost, viteštvo in disciplina, da se izogne situacijam,
ki so neprimerne za duhovnika. Duhovnik mora imeti moško samozavest in kredibilnost,
da je lahko duhovni oče svoje čredi ter tako daje jasno in čvrsto usmeritev z
dobroto in dobrodušnostjo.
Drugo,
duhovniku bi svetoval, naj posveča posebno pozornost moškim in naj išče načine,
kako privabiti moške v življenje Cerkve. Lažje je pritegniti ženske, saj je pač
tako, da so naše sestre precej bolj dobrodušne in nadarjene. Toda Cerkev in
vsak duhovnik posebej se mora odločno truditi privabiti dobre katoliške moške v
katerekoli aktivnosti znotraj Cerkve. To je bistveno za novo evangelizacijo.
Kardinal Burke: Močno moram pohvaliti
vaše delo na področju nove »emangelizacije«. To je ključ do nove
evangelizacije.
Ko
je francoska vlada enostransko vpeljala tako imenovane istospolne zakonske
zveze, kar seveda sploh ni zakonska zveza, je to na ulice pripeljalo dva milijona
ljudi, ki so se zbrali za preprostimi podobami očetov in mater, ki so v rokah
držali svoje otroke. Očetje so bistveni za družino.
Moški
morajo premišljevati o svojih izkušnjah, četudi so negativne. Če je v njihovem
življenju manjkal oče, se morajo zavedati, česa so potrebovali tako v očetu kot
materi. Očetje in matere so čudoviti darovi, ki so nam podarjeni od Gospoda.
V
tem oziru je čudovit dar tudi naša spolnost, kakor si jo je zamislil Bog, ne pa
kot na žalost mnoge bolne zlorabe tega daru spolnosti, ki se dogajajo današnjem
svetu. Temačna zmeda o teoriji spolov zavaja ljudi v miselnost, da lahko
ustvarjajo lastno spolno identiteto, osnovano na potrebah in čustvih. Mi pa smo
tako čudovito blagoslovljeni, da nam je Bog dal dar biti moški ali biti ženska.
In na nas je, da se odzovemo božji volji, da razvijemo ta dar biti moški ali
biti ženska.
Matthew,
rad bi te pohvalil. Verjamem, da je to, kar delaš, ključno za prihodnjo
krepitev življenja Cerkve in očitno tudi naše celotne družbe.
Matthew: Hvala Bogu. Vaša
Eminenca, najlepša hvala, ker ste nam darovali vaš čas.
Kardinal Burke: Vesel sem, da smem
biti del tega … majhen delec. [smeh]
Matthew: [smeh]
Intervju
je bil prvotno objavljen 5. januarja 2015 na spletnem portalu »The NewEmangelization«
Ni komentarjev:
Objavite komentar