Vstopni spev
XXIII. nedelje po binkoštih, s katerim se je začela zaključna sveta maša
duhovne obnove za moške, se glasi:
»Gospod
Govori: Jaz mislim misli miru in ne stiske; klicali me boste in uslišal vas bom
in vas iz ujetništva nazaj pripeljal iz vseh krajev....«
Kako
prikladno, da nas je pri zaključku duhovne obnove sveta liturgija spomnila na
Gospoda, ki nas vodi iz ujetništva greha, iz vseh vrst duhovnega ujetništva in
nam pomaga, da prenehamo klečati pred vsakovrstnimi maliki in iz nas naredi
može in fante, kakršni bi morali biti.
Kot smo na
tem blogu že poročali, so hrvaški prijatelji iz Društva Benedictus v
sodelovanju z Duhovniško bratovščino sv. Petra med 15. in 17. novembrom v
bližini Zagreba organizirali tradicionalno duhovno obnovo za može in fante. Na
povabilo smo se odzvali tudi trije Slovenci, ki smo se na koncu vikenda domov
vrnili duhovno okrepljeni in zadovoljni.
Po prihodu v
petek smo takoj »na polno« začeli z duhovno obnovo. Pod vodstvom duhovnika
Jamesa Mawdsleya smo namreč začeli z branjem križevega pota sv. Alfonza
Liguorija. V resnem in pobožnem premišljevanju Kristusovega pasijona nam ni
bilo težko presekati z vsakdanjimi skrbmi in se resno podati na to tridnevno
pot. Sledila sta prva sveta maša in duhovnikov nagovor. Ob devetih zvečer smo
po krajši vaji že uspeli skupaj peti tradicionalne sklepnice.
V soboto smo
začeli s sveto mašo, rožnim vencem in drugim nagovorom. Do večera sta sledili
še dve predavanji in petje sklepnic. Duhovnik je bil vselej na voljo za sveto
spoved ali pogovor. Zanimivo je bilo tudi izmenjati izkušnje družinskega
življenja z drugimi možmi iz različnih krajev. Imeli smo tudi dovolj časa za
opravljanje osebnih pobožnosti, duhovno branje ali sprehod po lepem parku,
sredi katerega so jesensko idilo dopolnjevali labodi in race ob manjšem jezeru.
Vse to nam je nudilo čudovit povod za premišljevanje o Božji vsemogočnosti.
V nedeljo je
imel duhovnik še zadnji nagovor, sledila sta rožni venec ter sveta maša.
Vsi nagovori
oz. krajša predavanja so bila resnično zanimiva. Vsi so obravnavali temo
Presveta Trojica kot vzorec liturgije, dogme in morale, razdeljeni pa so bili
na naslednje dele:
1. Presveta
Trojica in liturgija (psihološka analogija sv. Avguština, Atanazijeva
veroizpoved, sholastična ekspozicija sv. Tomaža, kako molitev oficija posvečuje
čas, korenine tradicionalne liturgije v rajskem vrtu, odnos svete maše in
oficija v skupnem koledarju);
2. Dogma in
moralnost (dogma prisotna v liturgiji; moralnost, ki jo zahteva liturgija);
3.
Transcendentalno življenje v liturgiji, dogmi in morali;
4.
Totalitarni napad na življenje, resnico in ljubezen (demontaža bogoslužja;
islam in zanikanje najvišjih resnic; transhumanizem kot absolutni napad na
moralo);
5. Zmaga
Kristusa in njegovih svetih.
Na koncu
nagovorov je vedno sledil še čas za vprašanja, ki jih je ob tako zanimivih in
pomembnih temah bilo kar nekaj.
Duhovno
okrepčani smo se po treh dneh vrnili v svet odločeni biti boljši kristjani. V
upanju, da to ni bila le ena, ampak prva od mnogih tradicionalnih duhovnih
obnov, lahko rečem zgolj: Bog poplačaj duhovniku in organizatorjem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar