Drugega
avgusta goduje sv. Alfonz Marija Ligvorij, ustanovitev redemptoristov, škof in
cerkveni učitelj. V teh nekaj letih delovanja bloga Ad Dominum je bil večkrat
prisoten v naših prispevkih. Temu botruje dejstvo, da ga pisci zelo cenimo zaradi
njegove jasnosti, zmernosti, neustrašnosti in dejstva, da je svoje življenje
posvetil oznanjevanju evangelija preprostemu ljudstvu.
V lepi biografiji
njegovega življenja, Great Lovers of Solitude,
ki jo vsem priporočam v branje, mi je v spominu ostal naslednji dogodek iz
njegovega življenja, ki ga tukaj ponujam v razmislek.
Sodi me, o Bog
Sveti Alfonz
je predvsem v postnem času in med velikim tednom večkrat vodil duhovne vaje za
duhovnike in može. Na mnoge so njegove besede tako vplivale, da so se popolnoma
spreobrnili in postali zgled za svoje sosede.
Med
duhovnimi vajami v Torchiatu se nek duhovnik ni pokesal svojih grehov, temveč
je Boga še bolj žalil s svojo aroganco in napuhom. Ko je sv. Alfonz govoril o
grehu, je izpostavil, da je grešni duhovnik še bolj kot drugi ljudje nevreden
Božjega usmiljenja, ker greši kljub polnemu spoznanju resnice. Svoj govor je
zaključil z besedami sv. Janeza Krizostoma: »Grešil si v duhovništvu, pogubljen
si.« V tem trenutku je zlobni duhovnik, ki ni mogel zadržati svoje jeze, zamrmral
»nego consequentiam« (izraz bi lahko prevedli kot »zanikam, da je tako«) tako
glasno, da so ga vsi slišali.
Naslednje
jutro se je nevredni duhovnik pripravil za sveto mašo. Ko je pristopil k
oltarju, se je naprej pokrižal ter nato nadaljeval z dvainštiridesetim psalmom
pristopnih molitev. Ob prvih besedah psalma Judica
me Deus (Sodi me, o Bog), se je mrtev zgrudil na oltarne stopnice. Bog ga
je sodil in obsodil ter hkrati tudi pokazal, da so svarila njegovih svetnikov
vredna poslušanja.
V nadaljevanju
prilagamo zbirko vseh dosedanjih prispevkov, ki posredujejo učenje sv. Alfonza.
Ni komentarjev:
Objavite komentar