Knjiga Fultona Sheena Kalvarija in maša v slovenskem prevodu!

Ko smo se pred več kot enim letom odločili za prevod in izdajo knjige Kalvarija in maša ameriškega škofa Fultona Sheena, nihče od nas ni pričakoval, da bo do izdaje minilo še več kot leto dni. Vedeli smo, da je omenjeno Sheenovo delo že izšlo v slovenskem prevodu – leta 1958 je knjigo v prevodu salezijanca Franca Mihelčiča v ciklostilni obliki namreč izdala župnija Tomišelj. Prepričani smo torej bili, da nam bo treba le pregledati in posodobiti prevod ter nato poskrbeti za oblikovanje in izdajo. No, kot že tolikokrat prej se je pokazalo, da so človeški načrti eno, realnost pa večkrat nekaj drugega. Po začetku pregleda je namreč postalo jasno, da Mihelčičev prevod v številnih ozirih odstopa od izvirnika, njegov stil pa za sodobnega bralca deluje arhaično. Postalo je torej jasno, da bo knjigo potrebno prevesti praktično znova. Sledili so meseci prevajanja, popravkov, novega prevajanja in še več popravkov, kar je čas izdaje močno podaljšalo. Bogu hvala, da je naša prevajalska ekipa tedaj dobila veliko pomoč iz nepričakovane strani, kar nam je močno olajšalo delo ter prevod dvignilo na višjo raven. Danes lahko torej ponosno rečemo, da Kalvarija in maša pred slovenskega bralca stopa v jezikovno bogatem in izvirniku zvestem prevodu, ki po kakovosti ne zaostaja za profesionalnimi prevodi. 

Pomen knjige danes 

Zakaj smo se sploh odločili prevesti to delo? Kaj lahko Fulton Sheen danes ponudi slovenskemu bralcu? Zakaj je vredno, da slovenski katoličan to knjižico vzame v roke? 

Odgovorov na ta in podobna vprašanja je seveda več. Prvi je morda ta, da je Fulton Sheen v slovenskem prostoru še praktično nepoznan avtor, kar pa nikakor ne velja za druge dele sveta, predvsem Združene države Amerike, kjer je Sheen v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja bil prava medijska zvezda. Njegove televizijske nastope je redno spremljalo več kot 10 milijonov gledalcev. Slovenska Cerkev danes pogosto govori o novi evangelizaciji; zdi se, da imamo opravka s pravo inflacijo tega pojma. Uspehi vsaj doslej niso posebno navdušujoči, morda tudi zato, ker si nekateri novo evangelizacijo predstavljajo kot čedalje radikalnejše »odpiranje« oz. celo prilagajanje Cerkve sodobni družbi. Sheen, pionir nove evangelizacije v najboljšem pomenu besede, pa je nasprotno pokazal, da uspeh novega oznanjevanja evangelija ne leži v iskanju kompromisov, temveč v tem, da večne resnice predstavimo na svež način.

S temo nove evangelizacije je tesno povezana vsebina Sheenove knjige, t. j. sveta mašna daritev. Prepričani smo, da je velik del slovenskih katoličanov izpred oči izgubil centralni pomen evharistične daritve za naše življenje. Brez dvoma del krivde za to leži tudi v tistih teoloških smereh, ki so mašo želele »protestantizirati«, ki so skratka zanemarjale njeno resnično žrtveno naravo. Namesto tega so poudarjale vidik »Gospodove večerje«, vernikov zbranih okrog skupne oltarne mize ipd. Kristus in njegova daritev na Kalvariji sta marsikje zašla v ozadje, na to mesto je (hote ali nehote) stopila krščanska skupnost. Ni naključje, da se že mnogo let trudimo mašo narediti bolj »zanimivo«, bolj »interaktivno«, bolj »relevantno«. Vse to je posledica omenjenega antropocentrizma, ki se npr. kaže tudi v skorajda popolni opustitvi duhovnikove usmeritve »ad orientem«. In rezultati? Rezultati so preprosto rečeno porazni. Naše cerkve se vztrajno praznijo, kar potrjuje statistika nedeljnikov in brezštevilne anekdote. Rezultat je novo iskanje načinov, kako bi »updejtali« evharistično daritev, da bi ta bila zanimiva za modernega človeka. Tako so slovenskemu katoličanu danes na voljo »mladinske maše«, »skavtske maše«, »karizmatične maše« in še bi lahko naštevali. Posledice seveda ne bodo nič boljše, saj je pogubna dialektika tega procesa nujna posledica prvinske napake antropocentrizma oz. zapostavljanja pomena žrtvene narave sv. maše.

Kot je v spremni besedi k delu zapisal dr. Ivo Kerže, predstavlja Kalvarija in maša dragocen odgovor na pravkar nakazano stanje. Brezkompromisno nam namreč pred oči postavlja Kalvarijo, kraj pri Jeruzalemu, kjer je Kristusova žrtev za večno raztrgala »zadolžnico prastare krivde«. Sveta maša resnično ponavzočuje ta dogodek, v njej se Kristus znova in znova po duhovnikovih rokah daruje Očetu. Sveta maša je torej središče in višek vsega krščanskega življenja, zato je logično, da je sedanja kriza Cerkve najprej predvsem kriza njenega liturgičnega življenja, kot je nedavno znova zapisal zaslužni papež Benedikt XVI.

Iz svete maše more in mora katoličan torej črpati milost za izogibanje grehu, za ljubezen do Boga in bližnjega ter končno za zveličanje. Naša udeležba pri maši, opozarja Sheen, zato nikakor ni zgolj pasivna. Ko smo pri maši, nikakor ne smemo biti zgolj gledalci. A za razliko od današnje prevladujoče miselnosti, ki aktivno udeležbo razume predvsem kot telesno aktivnost, kot željo, da pač nekaj počnemo, Kalvarija in maša poudarja naše notranje sodelovanje.  Kristusovi žrtvi, pravi Sheen, se lahko pridružimo le tako, da v svojem srcu po zgledu desnega razbojnika obnavljamo kesanje in vero.

Prepričani smo torej, da predstavlja Kalvarija in maša kljub svoji »starosti« (delo je prvič izšlo že leta 1936) dragocenost za današnjega slovenskega katoličana. Morda je danes še bolj potrebna, kot je bila v času svojega nastanka. 

Naročilo knjige

Za konec še nekaj besed o prevzemu knjige. Knjigo lahko naročite preko elektronske pošte (obrazec na desni strani bloga!) ali jo osebno prevzamete pri eni od naslednjih svetih maš, ki bodo potekale v Dravljah. Knjiga je brezplačna. Vse tiste, ki zmorejo in želijo, pa prosimo za prostovoljni prispevek, že 5 € pokrije osnovne stroške za en izvod.  Prostovoljni prispevek je namenjen izključno za pokritje stroškov oblikovanja in tiska. Kdor bi želel pomagati pri pokritju stroškov izdaje knjige, nas lahko kontaktira. Hvala!

Ker je količina natisnjenih knjig omejena, vabimo vse tiste, ki bodo knjigo vzeli, da jo posodijo oz. priporočijo tudi svojim sorodnikom in prijateljem. Naš namen pri prevodu in izdaji dela je namreč bil, da sporočilo o pomenu evharistične daritve doseže kar največje število ljudi.