Liturgija velikega petka

I. Liturgija z leviti

I. Priprava

Oltar naj bo popolnoma brez okrasja, na njem naj stoji šest svečnikov z rdečimi svečami, v sredi pa križ z vijoličnim zagrinjalom, ki naj bo tako postavljen, da se lahko odgrne. Tabernakelj naj bo brez zavese, na stopnicah naj se nahajajo tri vijolične blazine za duhovnike. Mizica naj bo pogrnjena z belim prtom. Na njej naj se nahajajo: oltarni prt, golo stojalo za misal, črno pregrinjalo za kelih, burzo, korporal, purifikatorij, vrčka z vinom in vodo, rutico, ragljo, dva svečnika z rdečimi svečami. Ob njej naj stoji križ za procesijo, zakrit z vijoličastim pregrinjalom. Za čaščenje križa potrebujemo vijoličasto preprogo, vijoličaste blazine ter bel z vijolično svilo pretkan prt. Na listni strani naj se pripravi goli sedež, na evangeljski strani pa naj stojijo nepokriti pulti za branje trpljenja. V kapelici z Najsvetejšim naj bo belo ogrinjalo, bele sveče za procesijo, nebo, raglja in razgrnjen korporal. V zakristiji naj se pripravi črna mašna obleka, trije amikti, albe, pasovi. Za mašnika: manipelj, štola in mašni plašč. Za diakona: manipelj in štola. Za subdiakona: manipelj. Za diakone, ki bodo peli trpljenje, naj se pripravijo tri albe, amikti, pasovi, maniplji in široke štole. Subdiakon, ki nosi križ, potrebuje amikt, albo in pas. Pripravita naj se tudi dve kadilnici za procesijo.

II. Obred

a) Od začetka do trpljenja

Pred oltarjem vsi pokleknejo, le mašnik se prikloni. Nato mašnik z levitoma poklekne na spodnjo stopnico in se uleže na blazine, leži tako dolgo, da bi lahko zmolili psalm Miserere, drugi pa sklonjeni klečijo. Takoj po pokleku gresta strežnika k mizici in vzameta oltarni prt in ga razgrneta na oltar. To storita takole: konci prta ob straneh visijo, zadnji del pa toliko zavihata, da sprednji del doseže rob oltarja. Potem poklekneta na svoje mesto. Ceremonier prinese stojalo z misalom in ga odpre, po opravljeni molitvi mašnik z leviti vstane in pristopi k oltarju. Tu ga poljubi in stopi k misalu. Ko mašnik bere berilo, vzame strežnik ali kak klerik knjigo za berila in odide proti sredi oltarja, poklekne in stopi na listno stran in recitira berilo s kvintno kadenco. Zatem zapre knjigo, poklekne v sredini, nese knjigo na mizico in se vrne na svoje mesto. Po nadaljevalnem spevu stopita oba levita drug za drugega. Mašnik poje Oremus…, se prikloni križu, razprostre in sklene roke ter nadaljuje na ta način naslednje prošnje. Diakon poje Flectamus genua…. in na koncu besedila poklekne. Subdiakon poklekne, vstane ter odgovori: Levate. Mašnik pri tem ne poklekuje. Subdiakon sleče, če ima oblečen, podvihani plašč, prejme knjigo iz ceremonierjevih rok in poje kakor je običajno. Potem ne gre poljubit mašnikove roke, ampak le odda knjigo, obleče plašč in stopi na diakonovo desnico.

Mašnik z levitoma leže moli

b) Od trpljenja do odkrivanja križa

Vse je izredno podobno kot na cvetno nedeljo (glej članek Liturgija cvetne nedelje).

Petje trpljenja

 

c) Odkrivanje in čaščenje križa

To je višek božje službe na veliki petek. Proti koncu prošenj pogrneta strežnika na primernem mestu preprogo za križ. Nanjo položita vijoličasto blazino in preko nje po dolgem položita bel prt. Po prošnjah gre mašnik z levitoma brez priklonov k sedežem. Mašnik sleče plašč, prav tako subdiakon, če ga ima. Maniplje obdržijo še vsi, snamejo jih šele pred čaščenjem križa. Zatem stopijo vsi k voglu listne strani. Mašnik in subdiakon se obrneta k ljudstvu, diakon pa gre takoj po križ. Drži ga tako, da ima zakrito Gospodovo obličje obrnjeno proti sebi. Po najkrajši poti ga nese k mašniku in mu ga brez poljuba odda in stopi na njegovo desnico. Pristopi strežnik z odprtim misalom. Mašnik z največjim spoštovanjem sprejme križ, ga drži, obrnjen proti ljudstvu, z levico z desnico pa razkrije gornji del toliko, da se ne vidi glave. Pri tem mu pomagata levita. Zdaj dvigne križ do višine svojih oči in poje Ecce lignum crucis ter nadaljuje z levitoma in quo salus… Ko začne mašnik peti, vsi v prezbiteriju vstanejo in pri Venite, adoremus… pokleknejo na obe koleni ter globoko sklonijo glave. Strežnik zapre knjigo, poklekne in se prikloni. Zatem vstanejo, mašnik z levitoma stopi na podič listne strani, odkrije desno roko in glavo, ga dvigne malo više in poje z višjim glasom Ecce lignum… Vse drugo se odvija kakor poprej. Nazadnje mašnik, stoječ pri sredini oltarja, odkrije ves križ, ga dvigne še više in poje še z višjim glasom. Po tretjem Venite, adoremus…. klečijo vsi, tudi levita na podiču. Šele po odpetem Venite, adoremus… spremlja ceremonier mašnika, ki nese križ, na določenem mestu pristopi od evangeljske strani. Tamkaj poklekne in položi križ na blazino. Potem vstane, poklekne na eno koleno in se vrne nazaj k sedežem. Istočasno z njim vstanejo tudi vsi drugi in stojijo. Levita vstaneta na podič, ko mašnik vstane in poklekne pred križem. Nato vsi trije krenejo k sedežem. Pri sedežih si snamejo maniplje (ponekod je navada, da se sezujejo, a to levitom ni zaukazano). Nato odide mašnik sam s sklonjenimi rokami k čaščenju križa. V primerni razdalji trikrat poklekne na obe koleni in medtem vsakokrat moli s sklonjeno glavo. Tretjič poklekne tik pred križem, poljubi noge Križanega, vstane in zatem poklekne na eno koleno ter se vrne k sedežem. Vzame manipelj in obleče plašč, se usede in pokrije. Medtem ko gre mašnik počastit križ, pevci takoj začnejo peti Očitanje. Zatem gredo počastit križ vsi ostali.

 

Odkrivanje križa

Po odkritju križa odgrne strežnik procesionalni križ, cerkovnik pa vse druge. Subdiakon, ki bo nosil križ, se obleče med čaščenjem in proti koncu pride v prezbiterij. Medtem prižge cerkovnik sveče na oltarju in na mizici, strežnika odgrneta podvihan oltarni prt. Zatem se diakon odkrije, stopi do mizice, vzame z nje burzo in purifikatorij ter ju odnese na oltar. Medtem prinese ceremonier misal na evangeljsko stran in ga primakne h korporalu. Slednjič oba poklekneta pred križem in gresta ob straneh na svoje mesto. Ceremonier nato postavi še posodico za izplakovanje. Ob koncu čaščenja levita vstaneta in diakon odide h križu, poklekne, ga vzame in ga spoštljivo nese na oltar. Medtem pokleknejo na obe koleni vsi navzoči v prezbiteriju.

 

Počastitev sv. križa

d. Procesija

Mašnik odide z levitoma pred oltar. Za njega stopi subdiakon s križem in strežnika s svečnikoma. Le oni mirno stojijo, medtem ko drugi pokleknejo. Nato se začne procesija, najprej gre subdiakon in strežnika, za njimi duhovščina, nazadnje pa drug za drugim subdiakon, diakon in mašnik. Slednji trije so pokriti. H kapelici odidejo po krajši poti, prvi trije se ustavijo pred vhodom, vsi drugi pa vstopijo ter pokleknejo na obe strani. Mašnik in levita se odkrijejo že pred vhodom, ko pridejo pred oltar pokleknejo in molijo. Medtem cerkovnik prižge duhovščini in svetilcem sveče za procesijo. Zatem stopi diakon na podič, poklekne in odpre tabernakelj, toda iz njega ne vzame Najsvetejšega, poklekne in se vrne na plano. Zatem mašnik zažge kadilo v obeh kadilnicah, z eno pokadi Najsvetejše, zatem ga obredar ogrne z velumom. Potem vsi trije vstanejo, mašnik in subdiakon poklekneta na prvo stopnico, diakon pa nekoliko ob strani, vzame kelih iz tabernaklja in ga spoštljivo izroči mašniku. Ta ga prejme z obema rokama in se obrne proti ljudstvu, levita zamenjata mesti. Ko se to zgodi, se vsi priklonijo in vstanejo. Pevci začno peti Kraljevo znamenje, križ….(Vexilla Regis), mašnik pa medtem polglasno moli. Procesija se razvije po daljši poti, spredaj hodi subdiakon s križem in strežnika, za njimi pevci, duhovščina, svetilci (naj jih bo od šest do osem), oba kadilničarja ter mašnik z levitoma. Ti hodijo od vhoda v kapelico pod nebom. Ko pridejo do oltarja, subdiakon postavi križ na mesto in odide v zakistijo, strežnika postavita svečnika na mizico ter poklekneta. Drugi pokleknejo desno in levo, tako da so obrnjeni k oltarju. Tako klečijo s prižganimi svečami, dokler ni mašnik použil vina s svetim koščkom. Zatem vsi ugasnejo sveče in vstanejo, ter stojijo do konca. Ko mašnik prispe do oltarja, diakon poklekne, odgrne konce veluma, se prikloni in kleče prejme kelih z Najsvetejšim iz mašnikovih rok.  Nato vstane in počaka, da mašnik počasti oltar, zatem postavi Najsvetejše na oltar, odveže traka, uravna pregrinjalo čez kelih, poklekne in se dvigne. Mašnik medtem odda velum. Zatem zažge kadilo in pokadi Najsvetejše, eden od kadilničarjev odide, drugi ostane.

Procesija

f. Sv. maša s prej posvečeno hostijo

Po kajenju pristopijo vsi trije k oltarju, tam pokleknejo. Subdiakon gre na desno stran diakona, kjer ponovno poklekne.

III. Darovanje

Strežnik prinese vino in vodo, diakon odkrije kelih. Ceremonier odnese pregrinjalo na mizico, zatem diakon dvigne pateno in palo. Pateno nastavi z obema rokama mašniku, ki prime kelih, ga nagne tako, da zdrkne hostija nanjo. Kelih postavi na korporal, toda bolj na listno stran. Če se dotakne sv. hostije, si takoj splakne prste. Zatem diakon poda pateno mašniku, ki jo sprejme z obema rokam ter spusti sv. hostijo na korporal, pateno pa na korporal odloži. Nato diakon vzame kelih in vanj takoj nalije vina in vode (brez blagoslova), subdiakon vrne vrčke, poklekne in gre na mašnikovo levico, kjer poklekne. Diakon ne obriše keliha znotraj in ga tudi ne poljubi, ko ga izroča mašniku. Ta ga postavi na korporal, diakon pa ga pokrije.

IV. Kajenje

Sedaj se vsi trije umaknejo malo iz sredine in mašnik zažge kadilo. Vsi pokleknejo, potem mašnik pokadi darove, stoje pokadi križ, poklekne, pokadi oltar in moli. Vedno kadar gre mimo Najsvetejšega, poklekne. Ko vrne kadilnico diakonu, moli: Accendat. Nato si mašnik na listni strani umije roke, medtem mašnik nič ne moli. Sedaj se vsi trije vrnejo k sredi oltarja. Diakon je na stopnici, subdiakon pa stoji. Na sredini pokleknejo. Mašnik srednje sklonjen drži roke sklenjene na oltarju in tiho moli In spiriru…, nato poljubi oltar, poklekne in se obrne, rekoč: Orate fratres…Ostalo nadaljuje po tihem. Suscipiat ne moli.

V. Povzdigovanje

Po Orate fratres… diakon pristopi k misalu, ko pa začne mašnik peti Pater noster…. poklekne in stopi nazaj na stopnico. Amen mašnik izgovori tiho, potem pa nadaljuje glasno z razprostrtimi rokami Libera nos…, a se s pateno ne prekriža. Proti koncu te prošnje levita poklekneta na zgornjo stopnico. Po prošnji mašnik poklekne, postavi pateno pod sv. hostijo in jo z desnico dvigne v višino čez glavo, levica s pateno pa sloni ves čas na oltarju. Medtem držita levita plašč, strežnik pa raglja. Kajenje se vsekakor opusti. Zatem levita pristopita k mašniku, diakon odkrije kelih, mašnik pa sv. hostijo nad kelihom prelomi na dri dele in enega spusti vanj, to opravi brez križa in molitve. Diakon zopet pokrije kelih in zatem vsi trije pokleknejo. Agnus Dei…. in poljub miru se opustita.

VI. Sveto obhajilo

Medtem ko mašnik moli prošnjo, levita menjata mesti, zatem vsi skupaj pokleknejo. Mašnik nato z vso pobožnostjo nadaljuje: Panem caelestem…, Domine, non sum dignus…. Vse kakor je običajno. Zatem subdiakon odkrije kelih, vsi trije pokleknejo. Mašnik pobere drobce in jih otre v kelih, zatem položi pateno na oltar. Sedaj prime kelih z obema rokama in zaužije vino s koščkom sv. hostije, ne da bi kaj molil ali se pokrižal. Zatem mu subdiakon vlije vina in vode na prste, mašnik nič ne moli in si takoj obriše prste in zaužije izplakovanje. Potem s sklenjenimi rokami moli zadnjo prošnjo. Sedaj diakon zapre knjigo, jo odrine in zamenja s subdiakonom mesto, strežnik odnese knjigo z oltarja. Medtem subdiakon obriše in pokrije kelih, ga nese na mizico in se vrne na svoje mesto. Mašnik ves čas čaka z sklenjenimi rokami, potem vsi trije vstanejo, pokleknejo proti križu, se pokrijejo in odidejo v zakristijo. Po opravilu cerkovnik ugasne sveče in ponovno odkrije oltar.

Prim.: Luskar, Anton 1944: Obredni priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, str.: 268-286.