I. Liturgija z leviti
I. Priprava
Na oltarju naj bo šest
belih sveč, belo zagrnjen križ ter cvetlice. Na mizici naj stojijo še dodaten
kelih, ki naj bo lepši ter večji, patena s tremi velikima hostijami, belo
pregrinjalo za kelih, bel svilen trak, obhajilni prt, večerni plašč, sveče,
zvonček in raglja. Ob mizici naj stoji vijolično zagrnjen križ za procesijo.
Kapela, v kateri bo bivalo Najsvetejše, naj bo pri kakem stranskem oltarju in
naj se bogato in najlepše okrasi. Na oltar naj se postavi šest svečnikov z
voščenimi svečami, v sredi naj bo lep tabernakelj, v katerem naj se nahaja
korporal, drugi pa naj se nahaja na oltarju. Na takšnem oltarju ne sme biti
križa! Pripravijo naj se vijolične štole za mašnika in diakone, ki bodo
odkrivali oltarje, pripravljeno naj bo tudi nebo za procesijo.
II. Maša
Pri sveti
maši se opušča psalm Iudica me… po
vstopnem spevu, ter Gloria Patri… pri
Lavabo. Ko mašnik intonira Gloria in excelsis Deo…, naj se slovesno
oglasijo orgle, zvončki in zvonovi, ki nato utihnejo in se oglasijo šele na
veliko soboto. Maša se vse do Agnus Dei…
vrši kakor običajno. Strežnik namesto zvonca pri povzdigovanju uporablja
ragljo. Po Agnus Dei… mašnik ne da
poljuba miru. V tem času se prinese na oltar drugi kelih. Strežniki medtem
razdelijo štole med duhovnike, ki bodo delili obhajilo in razgrnejo obhajilni
prt. Po zaužitju presvete Krvi diakon odkrije drugi kelih, zatem vsi trije
pokleknejo. Potem dene mašnik obe hostiji v kelih, katerega diakon drži na
korporalom. Potlej vsi trije ponovno pokleknejo, za tem mašnik pobere še presv.
Drobce v mašni kelih, katerega diakon pokrije.
Po ponovnem pokleku se mašnik in subdiakon malce umakneta na evangeljsko
stran. Diakon stopi v sredo, pokrije s palo, nanjo dene pateno in pregrne s
pregrinjalom, a še ne zaveže. Potlej pomakne kelih s posvečenimi hostijami
proti tabernaklju, mašnega pa na levo stran. Primakne ciborij ali pa ga vzame
iz tabernaklja, ga odkrije. Temu sledi slovesno obhajilo. Po obhajanju ga
shrani v tabernakelj, levita zamenjata mesti, mašnik obriše obhajilno plitvico
in nadaljuje mašo. Pri zadnjem evangeliju pokriža le sebe in ne oltarja. Pri Et Verbo caro… poklekne proti
Najsvetejšemu. Medtem strežniki razdelijo sveče v koru, drugi subdiakon ali
eden od strežnikov gre po križ. Mašnik in levita, naj si ob strani snameta
maniplje, mašnik sleče kazulo in si obleče pluvijal.
 |
| Zvonjenje med Gloria |
III. Procesija
Strežnika vzameta sveči
in se postavita ob subdiakona, vsi skupaj se postavijo na začetek prezbiterija
tako da so obrnjeni proti oltarju. Zatem mašnik pristopi k oltarju, levita mu
držita plašč ob straneh. Pred stopnicami pokleknejo in malo pomolijo. Zatem
zažgejo kadilo v obeh kadilnicah, mašnik pokadi Najsvetejše. Vsi trije vstanejo
in stopijo na zgornjo stopnico. Tu mašnik in subdiakon poklekneta, diakon pa
narahlo zaveže pregrinjalo keliha s svilenim trakom, ga dvigne ter stoje poda
mašniku, kateri kleči. Ta se prikloni in prime kelih na vozlu z levico, desnico
pa položi na vrh, diakon vse pokrije s koncem veluma in poklekne, potlej vsi
trije vstanejo. Mašnik se obrne proti ljudstvu, levita zamenjata mesti. Ves kor
poklekne in začne procesijo. Najprej gre križ s svečama, za njimi pevci, ki
pojejo Jezik moj skrivnost opevaj…,
za njimi kleriki in duhovniki s prižganimi svečami v zunanji roki. Kadilničarja
hodita napol obrnjena proti Najsvetejšemu in brez prestanka vihtita kadilnici.
Zadnji gre mašnik z levitoma ob straneh. Pri vhodu v prezbiterij stopijo pod nebo,
procesija naj se v cerkvi lepo razvije. Mašnik moli z leviti izmenično Jezik moj skrivnost opevaj…, saj pevci
pojejo le do V Zakramentu vse… Če je
procesija dolga, naj se ponavljajo prejšnje kitice. Ko pridejo do kapele, naj
se subdiakon postavi na primerno mesto, da bo lahko pri izhodu prvi. Mašnik
pristopi k spodnji stopnici, tu poklekne diakon na obe koleni, se prikloni in
kleče prejeme kelih, vstane, postavi kelih na oltar ali pa v tabernakelj, če to
stori, mora pustiti vratca odprta. Medtem mašnik s subdiakonom poklekne na spodnjo stopnico ter odda velum. Ko diakon
poklekne k mašniku, začno pevci peti V
Zakramentu vse sladkosti…., vsi se priklonijo pri počastimo Jezusa, zatem
zažge kadilo in pokadi Najsvetejše. Potem diakon vstane in postavi kelih v
tabernakelj in zapre vrata in se pridruži klečečim. Zdaj vsi ugasnejo in oddajo
sveče, ki so jih nosili med procesijo. Po končani pesmi še malce v tišini
molijo, potem vstanejo, pokleknejo na obe koleni, prejmejo birete, se pokrijejo
šele zunaj kapelice in odidejo po najkrajši poti v zakristijo.
 |
| Procesija |
Na glavnem oltarju naj
še vedno gorijo sveče, ker se, takoj ko mašnik odide v zakristijo, začnejo
večernice. Recitira jih duhovšina.
V. Prenos
ciborija
V kapelici, v katero se
prenese Najsvetejše, naj bo že razgrnjen korporal in prižgana večna luč. Prav
tako mora biti korporal tudi na glavnem oltarju. Med procesijo ali večernicami
naj gre kak duhovnik z belo štolo z dvema strežnikoma k oltarju. Ta vzame
ciborij in ga postavi na korporal, sprejme velum in odnese ciborij. Ko pride na
primerno mesto položi ciborij na korporal, odda velum in postavi ciborij v
tabernakelj. Poklekne in moli, nato pa odide v zakristijo.
VI. Razkrivanje
oltarjev
Proti koncu večernic
pridejo pred oltar, drug za drugim: strežnik, levita in mašnik, oblečeni v albe
in pokriti, mašnik in diakon v vijoličnih štolah. Pri oltarju pokleknejo vsi
razen mašnika, zatem pokleknejo na spodnjo stopnico. Če ni drugega, da bi molil
antifono Christus factus…, naj jo
moli mašnik in konča večernice. Potem vstane in glasno moli antifono Diviserunt sibi…, kor jo nadaljuje in
stoje moli psalm št. 21. Psalm se molit tako hitro, kolikor je oltarjev za
razkriti. Ob začetku antifone pristopi mašnik z levitoma k oltarju in ga
pričnejo razkrivati. Najprej dvignejo prte in jih izročijo strežnikom. Ti pa
zatem odnesejo cvetlice in drugo, le križ in sveče ostanejo na svojem mestu. Ko
je glavni oltar razkrit, se priklonijo in razkrivajo še preostale oltarje,
začenši na evangeljski strani. Na koncu se vrnejo pred oltar, končajo psalm in
antifono, se priklonijo in odidejo v zakristijo.
 |
| Razkrivanje oltarjev |
VII. Umivanje
nog
Ob določeni uri prelat
(predstojnik) obleče amikt, albo in vijolično štolo in večerni plašč. Levita pa
sta oblečena v belo obleko. Ko pridejo na kraj, kjer bodo opravljali obred,
izročijo birete. Kadilničar se postavi na listno stran. Strežnika ostaneta na svojih mestih. Prelat
pristopi k odprti knjig na oltarju, diakon po klasični proceduri odpoje
evangelij. Zatem odidejo vsi k sedežem, kjer prelat odda pluvijal in si priveže
predpasnik. Levita snameta maniplje in odidejo k »apostolom«. Prvi strežnik vzame
vrč z vodo, drugi umivalnico in ceremonier pladenje z brisačami. Medtem pevci
pojejo Mandatum novum… Levita
spremljata prelata, ki kleče umiva desno nogo, jo obriše in poljubi. Pri tem mu
drugi strežnik podstavi umivalnico, subdiakon dvigne nogo nadnjo, drugi
strežnik vliva vodo, diakon nudi brisače, ki jih prejema od ceremonierja. Po
obredu si prelat umije roke, vrne predpasnik, si obleče večerni plašč, pristopi
k misalu in moli Oče naš, vrstice in prošnjo.
 |
| Umivanje nog |
Prim.: Luskar, Anton 1944: Obredni priročnik.
Ljubljana: Mladinska knjiga, str.: 257-267.
Ni komentarjev:
Objavite komentar