Mati žalostna je stala

Slovensko besedilo Mati žalostna je stala, zraven križa se jokala, ko na njem je visel Sin. V grenko žalost zatopljena je nje duša prebodena z mečem silnih bolečin. O, kaj žalosti prestati morala je sveta Mati, k'tere Sin je rešil svet. V žalosti vzdihuje bleda, ko v trepetu Sina gleda, kaj trpi na les razpet. Komu potok solz ne lije, ko bridkosti zre Marije, grenke nad morja bridkost? Kdo prisrčno ne žaluje, ko to Mater premišljuje, njenih boli velikost? Vidi Jezusa trpeti, grehe ljudstva nase vzeti, šibam vdati se voljno. V Sina le pogled upira, ko ves zapuščen umira k smrti nagne še glavo. Mati, vir ljubezni prave, naj občutim te težave in s teboj žalujem zdaj. Daj, da bo srce se vnelo in za Jezusa gorelo mi v ljubezni vekomaj. Sveta Mati, to te prosim: rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce. Sinu tvojemu so rane v odrešenje moje dane; tudi mene naj bole. Naj s teboj sedaj žalujem, križanega objokujem, ko v dolini solz živim. S tabo poleg križa stati, s tabo združen žalovati v bridkem joku hrepenim. Prosim, hvaljena Devica, ti mi bodi tolažnica, daj mi delež bolečin. Daj mi, da bom vse življenje rad premišljal to trpljenje, ko je umiral Božji Sin. Mene križ naj obtežuje, mene s tugo napolnjuje sveta kri njegovih ran. Ti pa varuj, Mati ljuba, da moj del ne bo poguba, kadar pride sodni dan. Kristus, ko bo treba umreti, daj po Materi presveti, da skušnjave zmagal bom. Ko pa smrt telo mi vzame, dušo mojo naj objame večne slave rajski dom.     Več: Stabat mater:Wikipedija