Z
leviti
I. Priprava
V cerkvi naj cerkovnik okrasni veliki oltar, ga
pogrne s tremi prti in nanj postavi golo stojalo z odprtim misalom. Na svečnike
namesti šest belih sveč. Pred oltar razgrne preprogo in nalije olje za večno luč.
Na evangeljski strani pripravi svečnik za velikonočno svečo in podstavek za
trirogljati svečnik, pred oltarjem pa stojalo pregrnjeno s svilenim belim,
dolgim prtom, ki se b uporabljal za Exultet.
Vse druge oltarje pogrne, kakor je v navadi za postne in adventne nedelje. Na
belo pogrnjeni mizici mora biti vse pripravljeno za slovesno mašo. Tam naj bo
tudi knjiga za Exultet in kanonske
tablice. Tam naj bodo pripravljeno tudi blazine za litanije. Na sedežih naj
bodo pripravljeni trije maniplji, vijoličen mašni plašč in biret za subdiakona.
Zunaj cerkve naj se pripravi ogenj. Tam naj se nahajajo tudi klešče in trska.
Trirogljati svečnik s tremi svečami naj prisloni k mizici, ki naj bo belo
pogrnjena. Nanjo dene belo štolo, manipelj in dalmatiko za diakona ter stojalo
z misalom, ki naj bo odprt na strani za blagoslov ognja. V zakristiji naj se
pripravi bela mašna obleka za slovesno mašo, križ za procesijo, kadilnica,
blagoslovljeno vodo s kropilo, pet zrn kadila na krožnik, amikt, albo, pas,
vijoličen večerni pas za mašnika, vijolično štolo za diakona, za oba levita pa
še podvihana plašča. Ta se uporabljata takole: diakon: 1) od začetka do konca
blagoslova ognja, potem se obleče v belo, 2) po Exultet do končanega blagoslavljanja krstne vode. Subdiakon pa od
začetka do konca blagoslavljanja krstne vode. Pri krstilniku pripravi čeber
vode, belo pogrnjeno mizico na kateri naj bodo vrč vode, umivalnica, brisača,
krožnik s kruhom ali soljo in bombažem, dve žlički za sv. olje, zajemalko za
vodo s kropilom in posodo (= krstilnik) za krstno vodo, brisačo s katero se bo
obrisala velikonočna sveča, sveto olje in morebiti tudi roket in vijolično
štolo za duhovnik, ki kropi ljudstvo.
Zgledno okrašena velikonočna sveča |
II. Obred
a) Blagoslov ognja.
V
procesiji gredo takole: strežnik z vodo, s kadilnico in kadilom, s krožnikom
zrn. Za njimi gre subdiakon s križem,
nato kler, za njimi mašnik z diakonom na levici, oba sta pokrita. Diakon ne
drži večernega plašča. Pred križem na glavnem oltarju vsi pokleknejo, razen
mašnika, ki se globoko prikloni in odkrije ter subdiakona s križem. Pred
cerkvijo se slednji postavi k vratom, obrnjen proti mašniku, ki stopi h knjigi.
Ta in diakon se odkrijeta in obredar pobere bireta, ko pristopi na mašnikovo
levico. Strežniki stojijo na diakonovi desnici. Ko mašnik blagoslavlja ogenj in
pet zrn kadila ne poje, temveč bere prošnje. Diakon pa mu odgovarja. Pri
prošnji. Veniat… pristopi strežnik z
zrni kadila. Medtem kadilničar nabere blagoslovljene žerjavice v kadilnico. Po
zadnji prošnji zažge mašnik kadilo, nato pokropi kadilna zrna in ogenj trikrat
oboje skupaj ali pa vsako posebej trikrat in tako tudi kadi, medtem pa moli le
enkrat: Arperges me… brez psalma in Gloria Patri… Diakon se prikloni
mašniku, sleče podvihan plašč, si sname vijolično štolo in se obleče v belo.
Zatem mašnik ponovno zažge kadilo. Diakon vzame trirogeljnik z obema rokama,
strežnik pa si prižge svečo na blagoslovljenem oglju s pripravljeno trsko.
Cerkovnik nese vijolični plašč, štolo in diakonov biret k oltarju.
b) Vhod v cerkev
Nazaj grede se
postavijo takole: spredaj hodi kadilničar, na njegovi desni strežnik z zrni
kadila. Za njimi stopa subdiakon s križem, nato diakon s strežnikom, ki nosi
prižgano svečico, zadnji gre pokriti mašnik in poleg njega obredar. Ko mašnik
stopi v cerkev se diakon ustavi, nagne trirogelnjik in strežnik mu prižge eno
svečo. Potem poklekne na obe koleni in zapoje: Lumen Christi, zatem vsi razen subdiakona pokleknejo, mašnik se pri
tem odkrije. Nato takoj vstanejo in zapojejo Deo gratias. Isto se ponovi zopet v sredini cerkve ter pred
oltarjem. Diakon to zapoje vsakokrat z višjim glasom. Ko je strežnik prižgal
zadnjo svečo na trirogeljniku ugasne svojo, diakon pa mu izroči trirogeljnik.
KO pridejo do oltarja se namestijo takole: kadilnica, subdiakon, mašnik,
diakon, strežnik s triroglejnikom in strežnik z zrni (od leve proti desni).
Diakon prejme mašnikov biret in ga izroči obredarju. Pred križem pokleknejo vsi
razen subdiakona in strežnika s trirogeljnikom, mašnik se prikloni in stopi na
podič, poljubi oltar in gre h knjigi. Diakon vzame knjigo za Exultet, poklekne v sredini na plano,
nato na zgornjo stopnico in obrnjen proti mašniku prosi: Jube, domine… Ko ga mašnik blagoslovi, mu ne ponudi roke v poljub.
Nato diakon vstane, se vrne v sredino, nato zopet vsi pokleknejo (isto kot
prej), ter gredo k stojalu za Exultet (prvi
je kadilnilčar, na njegovi levici strežnik z zrni, nato subdiakon, na njegovi
levici strežnik s trirogeljnikom, zadnji je diakon z obredarjem.
c) Vstop za Exultet
Za Exultet so obrnjeni kakor pri evangeliju: diakon stoji pred
stojalom, subdiakon na njegovi desnici, zraven njega kadilničar, la levi oba
strežnika. Subdiakon drži križ obrnjen proti mašniku, prav tako naj bo obrnjena
tudi velikonočna sveča. Duhovščina in ljudstvo stoji kakor pri evangeliju. Ko
začne diakon peti, se obrne tudi mašnik proti njemu.
d. Exultet
Diakon položi knjigo na stojalo, jo odpre in pokadi
kakor pri evangelijo in začne peti. Kadilničar odnese kadilnico v akristijo in
se vrne na svoje mesto k subdiakonu. Po besedah: Curvat imepria… diakon pristopi s strežnikom, ki nosi zrna in
obredarjem k velikonočni sveči ter ji vtisne zrna, kakor veli misal. Strežnik
odnese praen krožnik na mizico in vzame prejšnjo svečo in se vrne. Po besedah: rutilans ignis accendit… gre diakon s
trežnikom, ki drži tririgelnjik in jo prižge z eno od sveč. Nato strežnik
vtakne trirogeljnik v pripravljen podstavek blizu velikonočne sveče, kjer mora
goreti do konca maše, nato se vrne nazaj. Po besedah: apis mater eduxit diakon počaka, da strežnik prižge večno luč. V
naslednjem izgovarja tudi ime papeža in škofa, toda opusti ves odstavek: Respice in konča: Per eundem…Nato diakon zapre knjigo, subdiakon pa preda križ
strežniku. Oba levita stopita pred oltar in ko sta pokleknila odideta do
sedežev. Tudi mašnik odide tja prez poklooa, tam se oblečejo v vijoličato, če
ni blagoslavljanja krstne vode, strežnik odnese vijoličast pluvijal v
zaksristijo. Strežnik postavi golo stojalo s knjigo za prerokbe sredo prezbiterija. Drugi zasuče velikonočno
svečo proti ljudstvu.
Exultet |
e. Prerokbe
Mašnik gre z levitoma naravnost k oltarju. Stopijo v
krog, kakor pri vstopnem spevu. Na koncu vsake prerokbe levita stopita za
mašnika, uvrščena drug za drugim, kjer stojita med prošnjami, potem se zopet
vrneta v krog. Mašnik drži roke med prerokba na knjig, pri prošnjah jih razprostira
in sklepa kakor navadno. Obredar povabi pevca s poklonom, ta se odkrije, vstane
in gre k stojalu, poklekne pred križem, drži roke ob strani knjige in razločno
poje, ko začne mašnik brati prerokbo. Potem počaka pred stojalom do Flectamus genua, poklekne z drugimi in
odide. Obredar povabi naslednjega in vse se vrši kakor poprej. Prerokb NI
DOVOLJENO krajšati!
Prerokbe |
f. Blagoslavljanje krstne vode
Med zadnjo prošnjo si strežnika prižgeta sveči na
mizici. Po prošnji gre mašnik z levitoma k sedežem, kjer si snamejo maniplje,
mašnik si obleče večerni plašč. Zatem stopijo vsi trije pred oltar. Tudi drugi
pristopijo in sicer takole: kadilničar z velikonočno svečo, nato strežnik, ki
je nosil trirogelj, s križem, temu se pridružita strežnika s svečami. Pred križem pokleknejo vsi razen mašnika, ki
se odkrije in prikloni, strežnik s križem in svečniki pa mirno stojijo. Vsi se
obrnejo in gredo: prvi strežnik s križem in oba s svečnikoma, velikonočna
sveča, duhovščina, mašnik z levitoma. Slednja držita plašč ob robovih. Le
zadnji trije so pokriti. Med potjo pevci pojejo: Kakor jelen hrepenim… Blizu krstilnika se ustavijo ter se
razporedijo, mašnik z levitoma se odkrije. Ob mašniku sta vedno levita,
nasproti njih stoji strežnik s križem, blizu diakona pa velikonočna sveča.
Strežnik drži knjigo, iz nje moli mašnik
sklenjenimi rokami prošnje (v ferialnem napevu) in hvalospev, vse drugo
pa kakor navaja knjiga. Pri opravilu mu levita držita plašč, diakon ponudi
mašniku brisačo, takoj ko si zmoči roko. Po besedah: Benedico te dela križ nad vodo, na pa v vodi, in po: ferebatur pljuskne vodo na vzhod, zahod,
sever in jug. Ko je mašnik dvignil velikonočno svečo iz vode jo obredar obriše.
Drugi strežnik zajame blagoslovljeno vodo,
diakon izroči mašniku s poljubom kropilo, da pokropi naokoli stoječe.
Namesto njega lahko kropi duhovščino in ljudstvo kak drug duhovnik, oblečen v
roket in vijolično štolo. Medtem strežnik nalije vode v krstilnik. Mašnik
pristopi h krstilniku in vlije sv. olje po navodilih iz misala. Pazi naj, da
vliva olje v obliki križa, vliva malo in slednjič obojno olje hkrati. Potem
pomeša mašnik olje in vodo z roko, katero si očisti s kruhom, bombažem, limono
i.p. ter obriše. Zatem se vrnejo k oltarju
v procesiji. Dva pevca začneta takoj peti litanije, drugi ponavljajo in sicer
vse. Ko pridejo pred oltar, pokleknejo kakor pri odhodu. Mašnik z levitoma, gre
k sedežem, ta si slečeta podvihane plašče, mašnik pa sleče večerni plašč a
obdrži štolo. Zatem se vrnejo pred oltar, kjer se mašnik prikloni, levita pa
poklekneta in nato se vsi trije uležejo na blazine. Drugi, vključno oba pevca,
pokleknejo. Mašnik z levitoma pri besedah: Peccatores…
vstane, pokleknejo, se pokrijejo ter odidejo v zakristijo, kjer se preoblečejo
v belo. Cerkovnik s pomočjo strežnikov odstrani blazine in na oltar postavijo
cvetlice in belo pregrnjeno stojalo, prinesejo kanonske tablice, prižgejo sveče
in odidejo v zakristijo. Ako ni blagoslavljanja krstne vode, takrat gre mašnik
z levitoma po zadnji prošnji k sedežem tu slečejo plašče in maniplje. Potem
stopijo kakor zgoraj pred oltar za litanije.
Litanije |
g. Sv. maša
Po primernem presledku začno pevci slovesno peti Kyrie…, medtem mašnik pristopi in razen
nekaterih izjem opravlja mašo kakor vselej. Moli pristopne molitve, psalm, čast
bodi, zatem sledi kajenje oltarja, Kyrie,
eleison, brez vstopnega speva. Nato slovesno zapoje Gloria… Sedaj se zopet oglasijo zvonovi, zvončki in orgle zabučijo
ter pevci slovesno pojejo Gloria.
Zvonovi in zvončki zvone ves čas med Gloria,
orgle pa spremljajo kakor je navadno. V škofijskem mestu ne sme prej zvoniti v
župnijskih cerkvah, dokler ne zazvoni v stolnici in prav tako v podružnicah, dokler
ne zazvoni v župnijski cerkvi. Med Gloria
cerkovnik odkrije podobe na oltarjih.
Odkrivanje oltarjev |
Po berilu
mašnik najprej blagoslovi subdiakona, nato poje Alleluia… s sklenjenimi rokami, zatem konča vrstice in drugo.
Kajenje se vrši kakor je običajno, strežnika pristopi za slovesni evangelij
brez svečnikov. Ta dan mašnik ne moli Credo
in ne darovanjskega speva. Subdiakon prinese kelih z vsem na oltar. Pri tej maši sta posebna Communicantes in Hanc igitur,
opušča pa se Agnus Dei in poljub
miru. Subdiakon ostane na planem, po Commixtio
diakon pokrije kelih, poklekne z mašnikom in gre na levo stran, istočasno
poklekne tudi subdiakon in se postavi na desnico, zatem zopet oba poklekneta.
Mašnik moli vse tri prošnje pred obhajilom.
h. Večernice
Ko je mašnik zaužil Najsvetejše in obhajal vernike,
pojejo pevci alelujo, sam pa gre in si oplakne prste, na listno stran in moli
tiho antifono s psalmom. Levita mu stojita v krogu. Medtem kadilničar pripravi
kadilnico. Mašnik začne: Vespere autem,
pevci nadaljujejo, a sam tiho moli z levitoma, zatem pa ta dva stopita drug za
drugega. Ko kor zapoje Magnificat, se
vsi trije pokrižajo in stopijo v sredo oltarja na podič. Mašnik zažge kadilo in
pokadi oltar, diakon pa potem mašnika in tam na mestu subdiakona ter slednjič
kadilničar še diakona, obrnjenega proti ljudstvu. Pevci morajo počakati z Gloria Patri… da je kajenje končano. [1]
[1] Prim.: Luskar, Anton 1944:
Obredni priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, str.: 286-302.
Obred velike sobote ste verjetno povzeli po misalu Pija V, po katerem se maša na ta dan res konča z večernicami. Zanimivo pa je, da se maša na ta dan po misalu sv. Janeza XXIII iz leta 1961 zaključi z hvalnicami. Morda kdo ve zakaj so večernice zamenjali z hvalnicami? Glede na to, da so Judje nov dan začenjali zvečer in smo kristjani ta način prevzeli se zdi bolj logično, da se maša konča s hvalnicami?
OdgovoriIzbrišiSpreminjanje liturgije velikega tedna je stvar o kateri se da spisati knjige! Na vprašanje ZAKAJ je ne vem odgovoriti. Obstaja cel kup študij sprememb liturgije velikega tedna v katerih je mogoče tudi odgovor na ta zakaj. Jaz ga še nisem zasledil.
OdgovoriIzbrišiTako piše Gregory diPippo na NLM v kompendiju sprememb velikega tedna, ki se je zgodil leta 1955:
In place of the Vespers which are sung after Communion in the pre-1955 rites, something entirely new has been created, a form of the Hour of Lauds, much abbreviated, in the same way that the ancient Vespers was abbreviated. With the same antiphon “Alleluja, alleluja, alleluja,” is sung psalm 150, and the Benedictus, instead of the Magnificat, with the following antiphon: “And very early in the morning, on the first day of the week, they come to the sepulcher, the sun now being risen, alleluja.” This antiphon, the first words of the Gospel of the Mass of Easter Sunday, clearly reflects the fact that it was originally meant to be sung at Lauds on the morning of Easter Sunday. These Lauds substitute both Matins and Lauds of Easter morning; Easter therefore becomes the only feast of the year that has no first Vespers, no Matins, and no Te Deum."
http://www.newliturgicalmovement.org/2009/04/compendium-of-1955-holy-week-revisions_11.html#.U2_KQ3bPyg4
Hvala za lepo pojasnilo. Lep pozdrav.
OdgovoriIzbriši