Liturgija velike sobote

Z leviti

I. Priprava

V cerkvi naj cerkovnik okrasni veliki oltar, ga pogrne s tremi prti in nanj postavi golo stojalo z odprtim misalom. Na svečnike namesti šest belih sveč. Pred oltar razgrne preprogo in nalije olje za večno luč. Na evangeljski strani pripravi svečnik za velikonočno svečo in podstavek za trirogljati svečnik, pred oltarjem pa stojalo pregrnjeno s svilenim belim, dolgim prtom, ki se b uporabljal za Exultet. Vse druge oltarje pogrne, kakor je v navadi za postne in adventne nedelje. Na belo pogrnjeni mizici mora biti vse pripravljeno za slovesno mašo. Tam naj bo tudi knjiga za Exultet in kanonske tablice. Tam naj bodo pripravljeno tudi blazine za litanije. Na sedežih naj bodo pripravljeni trije maniplji, vijoličen mašni plašč in biret za subdiakona. Zunaj cerkve naj se pripravi ogenj. Tam naj se nahajajo tudi klešče in trska. Trirogljati svečnik s tremi svečami naj prisloni k mizici, ki naj bo belo pogrnjena. Nanjo dene belo štolo, manipelj in dalmatiko za diakona ter stojalo z misalom, ki naj bo odprt na strani za blagoslov ognja. V zakristiji naj se pripravi bela mašna obleka za slovesno mašo, križ za procesijo, kadilnica, blagoslovljeno vodo s kropilo, pet zrn kadila na krožnik, amikt, albo, pas, vijoličen večerni pas za mašnika, vijolično štolo za diakona, za oba levita pa še podvihana plašča. Ta se uporabljata takole: diakon: 1) od začetka do konca blagoslova ognja, potem se obleče v belo, 2) po Exultet do končanega blagoslavljanja krstne vode. Subdiakon pa od začetka do konca blagoslavljanja krstne vode. Pri krstilniku pripravi čeber vode, belo pogrnjeno mizico na kateri naj bodo vrč vode, umivalnica, brisača, krožnik s kruhom ali soljo in bombažem, dve žlički za sv. olje, zajemalko za vodo s kropilom in posodo (= krstilnik) za krstno vodo, brisačo s katero se bo obrisala velikonočna sveča, sveto olje in morebiti tudi roket in vijolično štolo za duhovnik, ki kropi ljudstvo.

Zgledno okrašena velikonočna sveča

 

II. Obred

a) Blagoslov ognja.

V procesiji gredo takole: strežnik z vodo, s kadilnico in kadilom, s krožnikom zrn.  Za njimi gre subdiakon s križem, nato kler, za njimi mašnik z diakonom na levici, oba sta pokrita. Diakon ne drži večernega plašča. Pred križem na glavnem oltarju vsi pokleknejo, razen mašnika, ki se globoko prikloni in odkrije ter subdiakona s križem. Pred cerkvijo se slednji postavi k vratom, obrnjen proti mašniku, ki stopi h knjigi. Ta in diakon se odkrijeta in obredar pobere bireta, ko pristopi na mašnikovo levico. Strežniki stojijo na diakonovi desnici. Ko mašnik blagoslavlja ogenj in pet zrn kadila ne poje, temveč bere prošnje. Diakon pa mu odgovarja. Pri prošnji. Veniat… pristopi strežnik z zrni kadila. Medtem kadilničar nabere blagoslovljene žerjavice v kadilnico. Po zadnji prošnji zažge mašnik kadilo, nato pokropi kadilna zrna in ogenj trikrat oboje skupaj ali pa vsako posebej trikrat in tako tudi kadi, medtem pa moli le enkrat: Arperges me… brez psalma in Gloria Patri… Diakon se prikloni mašniku, sleče podvihan plašč, si sname vijolično štolo in se obleče v belo. Zatem mašnik ponovno zažge kadilo. Diakon vzame trirogeljnik z obema rokama, strežnik pa si prižge svečo na blagoslovljenem oglju s pripravljeno trsko. Cerkovnik nese vijolični plašč, štolo in diakonov biret k oltarju.

 

Blagoslov ognja

 b) Vhod v cerkev

Nazaj grede se postavijo takole: spredaj hodi kadilničar, na njegovi desni strežnik z zrni kadila. Za njimi stopa subdiakon s križem, nato diakon s strežnikom, ki nosi prižgano svečico, zadnji gre pokriti mašnik in poleg njega obredar. Ko mašnik stopi v cerkev se diakon ustavi, nagne trirogelnjik in strežnik mu prižge eno svečo. Potem poklekne na obe koleni in zapoje: Lumen Christi, zatem vsi razen subdiakona pokleknejo, mašnik se pri tem odkrije. Nato takoj vstanejo in zapojejo Deo gratias. Isto se ponovi zopet v sredini cerkve ter pred oltarjem. Diakon to zapoje vsakokrat z višjim glasom. Ko je strežnik prižgal zadnjo svečo na trirogeljniku ugasne svojo, diakon pa mu izroči trirogeljnik. KO pridejo do oltarja se namestijo takole: kadilnica, subdiakon, mašnik, diakon, strežnik s triroglejnikom in strežnik z zrni (od leve proti desni). Diakon prejme mašnikov biret in ga izroči obredarju. Pred križem pokleknejo vsi razen subdiakona in strežnika s trirogeljnikom, mašnik se prikloni in stopi na podič, poljubi oltar in gre h knjigi. Diakon vzame knjigo za Exultet, poklekne v sredini na plano, nato na zgornjo stopnico in obrnjen proti mašniku prosi: Jube, domine… Ko ga mašnik blagoslovi, mu ne ponudi roke v poljub. Nato diakon vstane, se vrne v sredino, nato zopet vsi pokleknejo (isto kot prej), ter gredo k stojalu za Exultet (prvi je kadilnilčar, na njegovi levici strežnik z zrni, nato subdiakon, na njegovi levici strežnik s trirogeljnikom, zadnji je diakon z obredarjem.

c) Vstop za Exultet

Za Exultet so obrnjeni kakor pri evangeliju: diakon stoji pred stojalom, subdiakon na njegovi desnici, zraven njega kadilničar, la levi oba strežnika. Subdiakon drži križ obrnjen proti mašniku, prav tako naj bo obrnjena tudi velikonočna sveča. Duhovščina in ljudstvo stoji kakor pri evangeliju. Ko začne diakon peti, se obrne tudi mašnik proti njemu.

d. Exultet

Diakon položi knjigo na stojalo, jo odpre in pokadi kakor pri evangelijo in začne peti. Kadilničar odnese kadilnico v akristijo in se vrne na svoje mesto k subdiakonu. Po besedah: Curvat imepria… diakon pristopi s strežnikom, ki nosi zrna in obredarjem k velikonočni sveči ter ji vtisne zrna, kakor veli misal. Strežnik odnese praen krožnik na mizico in vzame prejšnjo svečo in se vrne. Po besedah: rutilans ignis accendit… gre diakon s trežnikom, ki drži tririgelnjik in jo prižge z eno od sveč. Nato strežnik vtakne trirogeljnik v pripravljen podstavek blizu velikonočne sveče, kjer mora goreti do konca maše, nato se vrne nazaj. Po besedah: apis mater eduxit diakon počaka, da strežnik prižge večno luč. V naslednjem izgovarja tudi ime papeža in škofa, toda opusti ves odstavek: Respice in konča: Per eundem…Nato diakon zapre knjigo, subdiakon pa preda križ strežniku. Oba levita stopita pred oltar in ko sta pokleknila odideta do sedežev. Tudi mašnik odide tja prez poklooa, tam se oblečejo v vijoličato, če ni blagoslavljanja krstne vode, strežnik odnese vijoličast pluvijal v zaksristijo. Strežnik postavi golo stojalo s knjigo za prerokbe  sredo prezbiterija. Drugi zasuče velikonočno svečo proti ljudstvu.

Exultet

 e. Prerokbe

Mašnik gre z levitoma naravnost k oltarju. Stopijo v krog, kakor pri vstopnem spevu. Na koncu vsake prerokbe levita stopita za mašnika, uvrščena drug za drugim, kjer stojita med prošnjami, potem se zopet vrneta v krog. Mašnik drži roke med prerokba na knjig, pri prošnjah jih razprostira in sklepa kakor navadno. Obredar povabi pevca s poklonom, ta se odkrije, vstane in gre k stojalu, poklekne pred križem, drži roke ob strani knjige in razločno poje, ko začne mašnik brati prerokbo. Potem počaka pred stojalom do Flectamus genua, poklekne z drugimi in odide. Obredar povabi naslednjega in vse se vrši kakor poprej. Prerokb NI DOVOLJENO krajšati!

Prerokbe

f. Blagoslavljanje krstne vode

Med zadnjo prošnjo si strežnika prižgeta sveči na mizici. Po prošnji gre mašnik z levitoma k sedežem, kjer si snamejo maniplje, mašnik si obleče večerni plašč. Zatem stopijo vsi trije pred oltar. Tudi drugi pristopijo in sicer takole: kadilničar z velikonočno svečo, nato strežnik, ki je nosil trirogelj, s križem, temu se pridružita strežnika s svečami.  Pred križem pokleknejo vsi razen mašnika, ki se odkrije in prikloni, strežnik s križem in svečniki pa mirno stojijo. Vsi se obrnejo in gredo: prvi strežnik s križem in oba s svečnikoma, velikonočna sveča, duhovščina, mašnik z levitoma. Slednja držita plašč ob robovih. Le zadnji trije so pokriti. Med potjo pevci pojejo: Kakor jelen hrepenim… Blizu krstilnika se ustavijo ter se razporedijo, mašnik z levitoma se odkrije. Ob mašniku sta vedno levita, nasproti njih stoji strežnik s križem, blizu diakona pa velikonočna sveča. Strežnik drži knjigo, iz nje moli mašnik  sklenjenimi rokami prošnje (v ferialnem napevu) in hvalospev, vse drugo pa kakor navaja knjiga. Pri opravilu mu levita držita plašč, diakon ponudi mašniku brisačo, takoj ko si zmoči roko. Po besedah: Benedico te dela križ nad vodo, na pa v vodi, in po: ferebatur pljuskne vodo na vzhod, zahod, sever in jug. Ko je mašnik dvignil velikonočno svečo iz vode jo obredar obriše. Drugi strežnik zajame blagoslovljeno vodo,  diakon izroči mašniku s poljubom kropilo, da pokropi naokoli stoječe. Namesto njega lahko kropi duhovščino in ljudstvo kak drug duhovnik, oblečen v roket in vijolično štolo. Medtem strežnik nalije vode v krstilnik. Mašnik pristopi h krstilniku in vlije sv. olje po navodilih iz misala. Pazi naj, da vliva olje v obliki križa, vliva malo in slednjič obojno olje hkrati. Potem pomeša mašnik olje in vodo z roko, katero si očisti s kruhom, bombažem, limono i.p. ter obriše.  Zatem se vrnejo k oltarju v procesiji. Dva pevca začneta takoj peti litanije, drugi ponavljajo in sicer vse. Ko pridejo pred oltar, pokleknejo kakor pri odhodu. Mašnik z levitoma, gre k sedežem, ta si slečeta podvihane plašče, mašnik pa sleče večerni plašč a obdrži štolo. Zatem se vrnejo pred oltar, kjer se mašnik prikloni, levita pa poklekneta in nato se vsi trije uležejo na blazine. Drugi, vključno oba pevca, pokleknejo. Mašnik z levitoma pri besedah: Peccatores… vstane, pokleknejo, se pokrijejo ter odidejo v zakristijo, kjer se preoblečejo v belo. Cerkovnik s pomočjo strežnikov odstrani blazine in na oltar postavijo cvetlice in belo pregrnjeno stojalo, prinesejo kanonske tablice, prižgejo sveče in odidejo v zakristijo. Ako ni blagoslavljanja krstne vode, takrat gre mašnik z levitoma po zadnji prošnji k sedežem tu slečejo plašče in maniplje. Potem stopijo kakor zgoraj pred oltar za litanije.

Litanije

g. Sv. maša

Po primernem presledku začno pevci slovesno peti Kyrie…, medtem mašnik pristopi in razen nekaterih izjem opravlja mašo kakor vselej. Moli pristopne molitve, psalm, čast bodi, zatem sledi kajenje oltarja, Kyrie, eleison, brez vstopnega speva. Nato slovesno zapoje Gloria… Sedaj se zopet oglasijo zvonovi, zvončki in orgle zabučijo ter pevci slovesno pojejo Gloria. Zvonovi in zvončki zvone ves čas med Gloria, orgle pa spremljajo kakor je navadno. V škofijskem mestu ne sme prej zvoniti v župnijskih cerkvah, dokler ne zazvoni v stolnici in prav tako v podružnicah, dokler ne zazvoni v župnijski cerkvi. Med Gloria cerkovnik odkrije podobe na oltarjih.

Odkrivanje oltarjev

Po berilu mašnik najprej blagoslovi subdiakona, nato poje Alleluia… s sklenjenimi rokami, zatem konča vrstice in drugo. Kajenje se vrši kakor je običajno, strežnika pristopi za slovesni evangelij brez svečnikov. Ta dan mašnik ne moli Credo in ne darovanjskega speva. Subdiakon prinese kelih z vsem na oltar.  Pri tej maši sta posebna Communicantes in Hanc igitur, opušča pa se Agnus Dei in poljub miru. Subdiakon ostane na planem, po Commixtio diakon pokrije kelih, poklekne z mašnikom in gre na levo stran, istočasno poklekne tudi subdiakon in se postavi na desnico, zatem zopet oba poklekneta. Mašnik moli vse tri prošnje pred obhajilom.  

 

Ite missa est, alleluia, alleluia!

 h. Večernice

Ko je mašnik zaužil Najsvetejše in obhajal vernike, pojejo pevci alelujo, sam pa gre in si oplakne prste, na listno stran in moli tiho antifono s psalmom. Levita mu stojita v krogu. Medtem kadilničar pripravi kadilnico. Mašnik začne: Vespere autem, pevci nadaljujejo, a sam tiho moli z levitoma, zatem pa ta dva stopita drug za drugega. Ko kor zapoje Magnificat, se vsi trije pokrižajo in stopijo v sredo oltarja na podič. Mašnik zažge kadilo in pokadi oltar, diakon pa potem mašnika in tam na mestu subdiakona ter slednjič kadilničar še diakona, obrnjenega proti ljudstvu. Pevci morajo počakati z Gloria Patri… da je kajenje končano. [1]

---

[1] Prim.: Luskar, Anton 1944: Obredni priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, str.: 286-302.