Zemlja,
solz in tuge polna,
še
imaš za srca bolna
sreče
in sladkosti kraj.
Tam,
kjer večna luč zgoreva,
Jezus
noč in dan sameva,
tam,
o tam imaš svoj raj.
Tam
viharjev ni pretečih,
ni
oblakov, blisk nosečih,
večnojasna
je pomlad;
z
večnim žarom solnce sije,
vedno
novo cvetje klije,
tisoč
tam rodi se nad.
Blaženstvo
in dušna sreča
pred
oltarjem se poveča,
mir
povrne se nazaj.
Tam
najlažje je živeti,
tam
najslaje je umreti,
kjer
je Jezus, tam je raj.
Kaj
mi torej sreča svetna,
kaj
mi pota gladka, cvetna,
kaj
mi vse sladkosti slaj?
Jezus
le me osrečuje,
Jezus
sam mi zadostuje,
tabernakelj
je moj raj.
M.
Elizabeta Kremžar O. S. Urs., Iz moje celice. Ljubljana: Katoliška
tiskarna, 1916; str. 22-23
Ni komentarjev:
Objavite komentar