Verjetno se
je marsikdo, ki je prebral številne teološko pomembne razloge za prejem svetega
obhajila kleče, vprašal, kako bi to prakso spet bilo mogoče obuditi oz.
razširiti. Seveda se sprememba mora najprej začeti pri vsakemu posamezniku
osebno, določbe Cerkve vsem katoličanom namreč izrecno dovoljujejo tak način
prejemanja obhajila. Očetje in matere lahko v tej smeri vzgajajo svoje otroke,
drugi pa s tem seznanijo svoje prijatelje in sorodnike. Za večjo razširitev te
prakse pa lahko najbolje poskrbijo duhovniki in seveda škofje. Zaslužni papež
Benedikt XVI. je delil obhajilo le kleče in na usta, da bi katoličane spodbudil
k takemu načinu prejemanja obhajila ter posledično k poglobitvi odnosa do
Najsvetejšega.
Pri tem se
moramo zavedati, da ti poskusi nikakor niso vnaprej obsojeni na neuspeh. Želja
po počastitvi Jezusa v Najsvetejšem je namreč naravno vpisana v naše srce,
večina vernikov prejema obhajilo na sedanji neprimeren način predvsem iz
nepoučenosti in zavedenosti, mnogi celo mislijo, da tak način Cerkev priporoča.
Razširjeno je celo popolnoma napačno mnenje, da je to spremembo naročil II.
vatikanski koncil. V državah, kjer omenjeni indult ni bil sprejet, verniki brez
težav prejemajo obhajilo na jezik, pritoževanja nad tem ni. Prav tako primeri
nekaterih župnij v različnih evropskih in ameriških državah kažejo, da so
verniki v veliki večini brez večjih težav ponovno sprejeli tak način prejemanja
obhajila, ko je le-ta bil ustrezno predstavljen in uveden.
Pred nekaj
leti je tako nek italijanski župnik napisal spodbudno pismo svojim sobratom. V
njem je na kratko razložil, kako je v svoji čisto povprečni majhni mestni
župniji v nekaj mesecih dosegel, da hodi 95 odstotkov ljudi k obhajilu kleče. Župnik je
poudaril, da moramo v teh časih počasi obnoviti
vero in ponovno sezidati, kar je bilo opustošeno. Začel je z uvedbo celodnevnega
češčenja Najsvetejšega vsak četrtek, pri svetih mašah pa je uvedel naslednje
novosti:
1. Na
začetku svete maše sta v cerkvi pred oltarjem že bila pripravljena dva
klečalnika.
2. Medtem ko
je šel mašnik v tabernakelj po ciborij, je za to zadolžena oseba prebrala naslednje
preprosto sporočilo: »Papež Benedikt XVI. nas opominja, da je prejemanje
obhajila kleče zelo pomenljivo znamenje češčenja. Zato smo se v naši župniji
odločili, da vsem omogočimo tak način prejemanja.«
3. Obhajilo
se je nato delilo vernikom, kakor so sami želeli.
Tak način je
v veljavi pri vseh svetih mašah, le sporočilo pred obhajilom se bere samo ob
nedeljah. Rezultat? Čeprav je župnik vernikom pustil popolno svobodo, se je približno
95 % njegovih župljanov odločilo prejemati obhajilo kleče in na usta. Župnik je
zapisal, da so njegovi župljani dokazali, da ljudje razumejo, katera oblika
obhajila je najprimernejša; zato so se odločili za preizkušeno večstoletno
prakso. To velja tako za odrasle, kakor tudi za mladostnike in otroke.
Svoje pismo
je zaključil s spodbudnimi besedami prijateljem župnikom ter jih spodbudil k
pogumnim odločitvam.
Zelo podpiram prejemanje Svetega obhajila kleče in na jezik in kako težko gledam, ko prvo-obhajanci stegnejo roki in Hostijo sami dajo v usta. Župniki in katehisti(nje), prosim vas, imejte večje spoštovanje do Najsvetejšega. Vse posvečene osebe, zgledujte se po zaslužnemu papežu Benediktu XVI.!
OdgovoriIzbriši