Predrznost dotika

Piner v delu in Fornicario (lib. I c. 1) pripoveduje: »Blizu mesta Nurnberg je živel kmet, ki je pobožno služil Bogu in se z delom svojih rok pošteno preživljal. Najbolj je bil vnet do svete maše in je nikoli ni opustil brez tehtnega razloga. Pazljivo je spremljal mašnika ter v svoji preprostosti premišljeval Kristusovo trpljenje. Ko je se duhovnik obhajal, je tudi sam občutil veliko željo po Kristusovem telesu. Ker je bila v tistem času navada, da so hodili ljudje le dvakrat med letom k svetem obhajilu, je ta pobožni kmet večkrat zdihoval: »Gorje mi revežu, ki ne morem tega svetega zakramenta večkrat prejemati in ne uživati njegovega sadu. Tebi, o sladki Jezus, je najbolj znano, kako rad bi te prejel, kako rad bi se s tabo sklenil! Ker mi to ni dovoljeno, te ponižno prosim, da bi me vsaj duhovno nasitil s tem sladkim nebeškim kruhom.« Tako je s srčnim hrepenenjem molil in vselej, ko se je mašnik obhajal, odprl usta ter pomolil jezik, kakor, da bi hotel Kristusa v resnici prejeti. Tu se prigodi nekega dne, ko je bil vtopljen v enako premišljevanje, da začuti naenkrat na jeziku košček, nevede, od kod je prišel. S popolnim spoštovanjem košček zaužije ter čuti nebeško sladkost v svojem srcu. Od tega časa mu hrepenenje po svetem obhajilu postaja vedno večje in res dobiva vsak dan košček na jeziku. Ko se hoče enkrat iz radovednosti prepričati, kaj mu vendar na jezik prihaja, se ust s prstom dotakne ter spozna, da je prejeti košček sveta hostija. Zelo se prestraši ter ga hitro použije, toda iz srca mu je žal, da se je dotaknil z neposvečenim prstom prečastitega zakramenta. Zavoljo te predrznosti mu tudi Bog skazano milost odtegne, da v prihodnje ni več prejel svete hostije na jezik. Ohranil pa je goreče hrepenenje po duhovnem obhajilu, s katerim je vsak dan krepčal svojo dušo«.

Marin von Cochem je bil nemški kapucin, profesor teologije, priljubljen pridigar in pisec. Umrl je leta 1712. Delo Razlaga svete maše je pisal tri leta. V slovenski izdaji ima skoraj petsto strani.

Prirejeno po: Martin Cochem, Razlaga svete maše; Ljubljana, 1875; str. 299-301