Piner v delu in Fornicario (lib. I c. 1) pripoveduje: »Blizu mesta
Nurnberg je živel kmet, ki je pobožno služil Bogu in se z delom svojih rok
pošteno preživljal. Najbolj je bil vnet do svete maše in je nikoli ni opustil
brez tehtnega razloga. Pazljivo je spremljal mašnika ter v svoji preprostosti
premišljeval Kristusovo trpljenje. Ko je se duhovnik obhajal, je tudi sam
občutil veliko željo po Kristusovem telesu. Ker je bila v tistem času navada,
da so hodili ljudje le dvakrat med letom k svetem obhajilu, je ta pobožni kmet
večkrat zdihoval: »Gorje mi revežu, ki ne morem tega svetega zakramenta večkrat
prejemati in ne uživati njegovega sadu. Tebi, o sladki Jezus, je najbolj znano,
kako rad bi te prejel, kako rad bi se s tabo sklenil! Ker mi to ni dovoljeno,
te ponižno prosim, da bi me vsaj duhovno nasitil s tem sladkim nebeškim kruhom.«
Tako je s srčnim hrepenenjem molil in vselej, ko se je mašnik obhajal, odprl
usta ter pomolil jezik, kakor, da bi hotel Kristusa v resnici prejeti. Tu se
prigodi nekega dne, ko je bil vtopljen v enako premišljevanje, da začuti naenkrat
na jeziku košček, nevede, od kod je prišel. S popolnim spoštovanjem košček
zaužije ter čuti nebeško sladkost v svojem srcu. Od tega časa mu hrepenenje po
svetem obhajilu postaja vedno večje in res dobiva vsak dan košček na jeziku. Ko
se hoče enkrat iz radovednosti prepričati, kaj mu vendar na jezik prihaja, se
ust s prstom dotakne ter spozna, da je prejeti košček sveta hostija. Zelo se
prestraši ter ga hitro použije, toda iz srca mu je žal, da se je dotaknil z
neposvečenim prstom prečastitega zakramenta. Zavoljo te predrznosti mu tudi Bog
skazano milost odtegne, da v prihodnje ni več prejel svete hostije na jezik.
Ohranil pa je goreče hrepenenje po duhovnem obhajilu, s katerim je vsak dan
krepčal svojo dušo«.
Marin von Cochem je bil nemški kapucin, profesor teologije,
priljubljen pridigar in pisec. Umrl je leta 1712. Delo Razlaga svete maše
je pisal tri leta. V slovenski izdaji ima skoraj petsto strani.
Prirejeno po: Martin Cochem, Razlaga svete maše; Ljubljana, 1875; str.
299-301
O kad bi ovu pouku shvatili toliki koji se pričešćuju na ruku . Nebo se veseli zbog pobjede istine na referendumu . Robelar
OdgovoriIzbrišiglede na vašo vneto pisanje o prejemanju obhajila kleče in na jezik se sprašujem, je greh prejemati obhajilo na roke in ali je res to predrzno?
OdgovoriIzbrišiOdgovor je na enostaven.
IzbrišiThe Duke of Norfolk:
Oh confound all this. I'm not a scholar, I don't know whether the marriage was lawful or not but dammit, Thomas, look at these names! Why can't you do as I did and come with us, for fellowship!
Sir Thomas More:
And when we die, and you are sent to heaven for doing your conscience, and I am sent to hell for not doing mine, will you come with me, for fellowship?
Blaženi Pavel VI. je napisal okrožnico inaestimabile donum v kateri pravi, da je pod izrednimi pogoji mogoče dovoliti obhajilo na roke, sicer pa naj se ohrani tradicionalno prejemanje obhajila.
Izbriši