Izročitev rožnega venca sv. Dominiku leta 1214 |
»Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1, 28)
Leta 1950 so bile v Rimu velike svetoletne
slovesnosti. Takrat je na te slovesnosti potoval tudi zagrizen evangeličanski
pastor in teolog Richard Bauman, ker je hotel na lastne oči videti, če se
svetoletne slovesnosti skladajo s Svetim pismom. Ko je sedel na vlaku, s
katerim se je peljal v Rim, sta skupaj z njim sedela dva katoličana, ki sta
polglasno molila sv. rožni venec. Bauman je pomislil: »Blebetanje poganov!« Takrat pa se je spomnil na besede Svetega
pisma, da naj bližnjega ne obsoja in je poslušal dalje, čeprav ga je klicanje
Marije v molitvi kot protestanta izredno odbijalo; vendar se je trudil
poslušati. In kaj je na svoje veliko začudenje spoznal?
»Oče naš« so besede samega našega Gospoda
Jezusa Kristusa iz Svetega pisma. Ko je poslušal dalje, je spoznal, da so prvi
del »Zdrave Marije« besede sv. nadangela Gabrijela in drugi del besede sv.
Elizabete iz Lukovega evangelija, torej prav tako svetopisemske. Počasi je
spoznal, da rožni venec uresničuje svetopisemsko trditev, da bodo Marijo
blagrovali vsi rodovi, vse generacije do konca zemlje. Dalje je spoznal, da
molivci rožnega venca verjamejo, da jim je Marija resnično blizu in jim pomaga.
Posebej presenečen pa je bil, da katoličani
ravno na sredi »Zdrave Marije«, ki se je njemu najbolj upirala, v rožnem vencu
dodajajo skrivnost iz Jezusovega življenja, skrivnost iz Svetega pisma. In da
na koncu počastijo Presveto Trojico z besedami: »Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.« Kar je zopet svetopisemsko.
Takrat je spoznal, da ves sv. rožni venec
služi človeku za spoznanje Boga in začel je blagrovati sv. mater katoliško
Cerkev, ki je svojim vernikom podarila rožni venec, da lahko tako preprosti
kakor tudi izobraženi premišljujejo Sveto pismo in spoznavajo Boga in Devico
Marijo. Richard Bauman je preko rožnega venca spoznal, da ni dovolj samo brati
Sveto pismo, ampak ga je potrebno tudi premišljevati, kar pa je brez opore
rožnega venca izredno težko.
Odličnost premišljevanja ob rožnem vencu
O tem, zakaj je najboljše premišljevati ob
rožnem vencu, nas poučuje sv. Ludvik Montfortski. Uči namreč, da je velikega,
če ne največjega pomena skrivnost učlovečenja Boga, torej trenutek, ko so bile
od sv. nadangela Gabrijela izrečene besede: »Zdrava
Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1, 28) Enako pomembnost
imajo besede sv. Elizabete: »Blagoslovljena
si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa!« (Lk 1, 42) Kajti, ko
so bile izrečene te besede – to je prvi del »Zdrave Marije« – si je Jezus, ki
je večni Bog in je bil v nebesih v vsem sijaju in v vsej božji lepoti in
polnosti, privzel človeško podobo in nam postal podoben v vsem, razen v grehu
(Heb 4, 15). To je neverjetna ponižnost. Si predstavljate, neskončni Bog je
postal tudi človek in nas ljudi odrešil!
Ta največja ponižnost se je zgodila, ko sta
nadangel Gabrijel in Elizabeta izrekla prvo »Zdravo Marijo«. Zato sv. Ludvik
pravi: »Marijini častilci naj z veliko
ponižnostjo molijo Zdravo Marijo ali angelski pozdrav, katerega vrednost,
odličnost in potrebnost celo med razsvetljenimi kristjani le redki poznavajo.« (Nauk
o pravi pobožnosti št. 249) In potem naj bi jo
poznali mi? Dovolj bo, da verjamemo svetnikom, jo ponižno molimo in okusimo
njene sadove. Nato nadaljuje: »Mati božja
se je morala večkrat prikazati velikim, zelo razsvetljenim svetnikom, kakor sv.
Dominiku, sv. Janezu Kapistranu in bl. Alanu, da so nato napisali več knjig o
čudovitosti in učinkovitosti te molitve za spreobrnjenje duš.« (Nauk o
pravi pobožnosti št. 249)
Da, za spreobrnjenje! Ko je bilo rečeno: »Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s
teboj! Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa!«
(Lk 1, 28), se je v Mariji naselil Jezus. Tako molitev »Zdrava Marija«
usposablja tudi tvojo dušo za sprejem Jezusa v zakramentih. Vedno, ko moliš
Zdravo Marijo, milo prosi, da se tudi tvoja duša lepo pripravi na prihod Jezusa
k tebi – pri sv. obhajilu in drugih zakramentih, da se boš resnično spreobrnil,
manj grešil in delal dobro. Kajti, če ne boš dobro pripravljen, boš hitro zopet
grešil in Jezus odide od tebe. Papež Pij XII. je zapisal, da kdor ne moli, ne
more dolgo ostati brez greha. In nihče izmed nas ni izjema. Grešiti pa ni
dobro, ker greh žali Boga, oškoduje ljudi okoli nas in nas same. Grešiti se ne
sme.
Cerkev rožni venec po znamenjih Boga in Marije zelo priporoča
Že okoli leta 1200 se je Cerkev pričela
zavedati velike vrednosti molitve »Zdrave Marije«. Tako so po mnogih samostanih
začeli vsak dan moliti 150 »Zdravih Marij«. Ta molitev se je kasneje
spreminjala in izoblikovala v rožni venec, kakor ga poznamo danes in ga je
potrdil sv. papež Pij V., po znameniti bitki pri Lepantu leta 1571. Takrat je
muslimanska turška vojska napadla krščansko Evropo z znatno premočjo. Papež se
je zelo trudil, da so vsi evropski kralji zbrali svoje vojske v eno veliko
vojsko, a še vedno je znatna turška premoč ostajala. Vsi so bili prepričani v
poraz krščanstva. Papež Pij V. je takrat po vsej Evropi za 7. oktober 1571
zaukazal post, javne molitve in spokorne procesije z molitvijo rožnega venca za
odvrnitev turške nevarnosti. Vsa Evropa je takrat trepetajoč goreče molila in
upala na zmago krščanstva. Vrhovni general krščanske vojske princ don Juan de
Austria je izdal povelje, ker ni več zaupal v človeška sredstva, da se mora vsa
vojska pred bitko spovedati in postiti. Znano je tudi, da so vojaki pred bitko
klečali pred razpeli in goreče prosili Marijo za pomoč. Turki so potem
kristjane 7. oktobra 1571 pri Lepantu res napadli. Že med bitko je imel papež
Pij V. videnje, da so zmagali kristjani. Tekel je v svojo kapelo in se Mariji
kleče zahvaljeval za pomoč. Ko je bilo bitke konec, je general don Juan de
Austria, ki bi lahko vse zasluge pripisal sebi ponižno priznal, da so zmagali
zaradi Marijine pomoči. Državni senat v Benetkah pa je dal napraviti velikansko
sliko pomorske bitke, pod katero je zapisal: »Ne moč, ne orožje, ne poveljstvo – vse to nam ni pridobilo zmage,
ampak jo je pridobila rožnovenska Marija!« Po tej zmagi je papež zaukazal,
da se mora vsak dan zvoniti opoldne v vseh župnijskih cerkvah in ob tem moliti
tri »Zdrave Marije«, to je Angel Gospodov v spomin Jezusovega učlovečenja in da
se mora 7. oktobra praznovati praznik Rožnovenske Marije. Naslednji papeži pa
so rožni venec vse do današnjih dni goreče priporočali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar