Ratzinger
o nasprotovanju, ki so ga deležni ljubitelji tradicionalne liturgije
Za
razvoj prave zavesti o pomenu liturgije je pomembno, da se umakne
prepoved liturgije, ki je bila v veljavi do leta 1970. S tistimi, ki
se danes zavzemajo za nadaljnjo uporabo te liturgične oblike ali pri
njej sodelujejo se danes ravna kot z gobavci; pri njih se konča
vsakršna toleranca. Kaj takega doslej v vsej zgodovini še ni
obstajalo; na ta način preziramo in prepovedujemo celotno preteklost
Cerkve. A kako lahko nekdo danes zaupa Cerkvi, če je temu tako? (Duh
liturgije, 2000)
Ratzinger
o degeneraciji liturgije in »liturgičnih ponarejevalcih«
Imamo
liturgijo, ki je tako degenerirala, da je postala predvsem šov, s
pomočjo katerega naj bi vera postala zanimiva skladno s površnostmi
današnjih modnih muh in zapeljivih moralnih idej. (predgovor k
francoski izdaji knjige mons. Klausa Gamberja Reforma
rimske liturgije,
1992)
Ratzinger
o razpadu liturgije
Prepričan
sem, da je kriza Cerkve, s katero smo danes soočeni, v veliki meri
posledica razpada njene liturgije. (Mejniki:
Spomini 1927-1977)
Ratzinger
proti »domači liturgiji«
Potrebno
je tudi izpostaviti, da je »kreativnost« vložena v prirejanje
liturgičnih oblik zelo omejena. Pravzaprav je zares borna v
primerjavi z bogastvom podedovane liturgije, kot je nastajala skozi
stoletja in tisočletja. Žal se pobudniki »domačih liturgij« tega
pogosto zavedo kasneje kot udeleženci… (Praznik
vere, 1986, str.
67-68).
Ratzinger
o tradicionalni maši kot »najdragocenejši in najvišji posesti«
Menim,
da bi tistim, ki si želijo prisostvovati tradicionalni liturgiji,
morali veliko bolj velikodušno ugoditi. Pri tem preprosto ne more
biti nič nevarnega ali nesprejemljivega. Določena skupnost pod
vprašaj postavi svoj obstoj, ko nenadoma trdi, da je tisto, kar je
bilo do nedavnega njena najvišja in najdragocenejša posest, zdaj
prepovedano, želja po tem pa naravnost nespodobna. (Sol
zemlje, 1997).
Ni komentarjev:
Objavite komentar