 |
| kard. Sarah - ad orientem |
Objavljamo
pet najbolj »udarnih« odlomkov iz nagovora kardinala Roberta Saraha (prefekta
Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov), prebranega ob začetku
mednarodne liturgične konference Sacra liturgia
v Londonu 5. julija letos. Celoten nagovor v angleškem izvirniku je dostopen TUKAJ.
Nagovor kardinala Saraha dokazuje, da ideja o »reformi reforme«, ki jo je
zasebno podpiral tudi papež Benedikt XVI., ni zamrla. Z izrazom »reforma
reforme« označujemo raznovrstna prizadevanja po bolj spoštljivem in teološko
bolj poglobljenem izvajanju novega rimskega obreda (glede na misal Pavla VI. iz
leta 1969). »Reforma reforme« obenem pomeni željo po nadaljnjih reformah novega
rimskega obreda, reformiranega po drugem vatikanskem koncilu, v smeri večje
skladnosti s tradicionalnim rimskim obredom oziroma očitnejše kontinuitete novega
rimskega obreda s prejšnjim katoliškim liturgični izročilom.
O
kardinalu Sarahu in njegovih liturgičnih nazorih smo na tem blogu že pisali.
Dva prejšnja prispevka sta na voljo TUKAJ
in TUKAJ.
1.
Maševanje ad
orientem od letošnjega adventa dalje
In
tako, dragi očetje, vas pozivam, da to prakso [maševanje ad orientem] uresničujete kjerkoli je to mogoče, vsekakor previdno
in s potrebno katehezo, vendar tudi s pastirskim zaupanjem, da je to nekaj
dobrega za Cerkev, nekaj dobrega za naše ljudi. Vaša pastoralna presoja bo
določila, kako in kje je to mogoče storiti. Morda pa je prva adventna nedelja
letošnjega leta, ko čakamo na »Gospoda, ki bo prišel« in »ki ne bo zamudil«
(gl. Vstopni spev, Maša v sredo prvega adventnega tedna), zelo primeren čas za
pričetek te prakse. Dragi očetje, ponovno moramo prisluhniti tožbi Boga,
izrečeni po preroku Jeremiji: »Obrnili so mi hrbet.« (2,27). Obrnimo se torej
znova k Bogu!
2.
Pogostejša raba latinščine
Doseči
moramo ustrezno ravnotežje med ljudskimi jeziki in rabo latinščino v liturgiji.
Koncil nikoli ni imel namena, da bi bil rimski obred izvajan izključno v ljudskem
jeziku. Želel je dovoliti njegovo povečano rabo, zlasti pri liturgičnem branju
[berila, psalmi, evangelij]. Danes bi morali, predvsem s pomočjo sodobnega
tiska, doseči razumevanje pri vseh, ko je v rabi latinščina, morda v okviru
evharistične liturgije, vsekakor pa je to [raba latinščine] posebej primerno ob
mednarodnih srečanjih, ko krajevnega ljudskega jezika ne razume veliko ljudi.
Ko je v rabi ljudski jezik, mora biti ta natančen prevod latinskega izvirnika,
kar mi je nedavno potrdil papež Frančišek.
3.
Klečanje pri obhajilu
Bistveno
je tudi klečanje ob posvetitvi darov (razen v primeru bolezni). Na Zahodu je
klečanje dejanje telesnega čaščenja, ki nas dela ponižne pred našim Gospodom in
Bogom. Samo po sebi je to dejanje molitve. Kjer je iz liturgije klečanje in
poklekanje izginilo, mora biti ponovno uvedeno, še posebej ob prejemu našega
Gospoda v svetem obhajilu. Dragi očetje, kjer je mogoče in s pastoralno
previdnostjo, o kateri sem prej govoril, vzgajajte svoje ljudi v tem čudovitem
dejanju čaščenja in ljubezni. Zopet v čaščenju in ljubezni pokleknimo pred
evharističnim Gospodom!
4.
Tišina med liturgijo
Zagotoviti
moramo, da je čaščenje v središču naših liturgičnih opravil. Prepogosto se od
praznovanja ne premaknemo k čaščenju, a če tega ne bomo storili, se bojim, da
ne bomo mogli biti pri liturgiji vselej polno, notranje prisotni. Če nikoli ne
molčim, če mi liturgija ne daje priložnosti za tiho molitev in kontemplacijo,
kako naj častim Kristusa, kako naj se povežem z njim v svojem srcu in duši?
Tišina je zelo pomembna, ne zgolj pred in po liturgiji.
5.
Sveta liturgična glasba
Preden
zaključim, mi prosim dovolite, naj omenim še druge manjše načine, ki lahko prav
tako prispevajo k bolj zvestemu uresničevanju Sacrosanctum concilium. Eden izmed teh načinov je, da liturgijo
pojemo, liturgična besedila moramo peti, pri tem pa spoštovati liturgična
izročila Cerkve in biti veseli zakladnice liturgične glasbe, ki je naša, še
posebej glasbe, ki je lastna rimskemu obredu, to je gregorijanskega korala.
Peti moramo sveto liturgično glasbo, ne zgolj verske glasbe ali, kar je še
huje, posvetnih pesmi.
 |
| kard. Sarah - obhajilo kleče |
Ni komentarjev:
Objavite komentar