Gvinejski kardinal Robert Sarah, prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, bo v sklopu praznovanja Marije Kamnitih vrat obiskal Zagreb. V torek, 31. maja bo daroval sveto mašo v zagrebški katedrali. V sredo, 1. junija pa bo imel predavanje z naslovom "Družina proti teoriji spola - sv. Janez Pavel II.: Prihodnost človeštva je odvisna od družine."
Kardinal je branitelj družine, podpornik urejenega bogoslužja in tradicionalne latinske svete maše.
 |
| kardinal med vodenjem pogreba "po starem" |
Berem izvrstno knjigo - intervju z njim: God or nothing.
OdgovoriIzbrišiBi se splačalo prevesti v slovenščino. Svet človek, napolnjen z vero!
Upajmo, da naslednji papež!
Pozdravljeni!
OdgovoriIzbrišiTudi sam bi se navezal na zgornji komentar hkrati pa bi razširil razpravo. Veliko vatikanistov pravi, da nas bi bil lep del kardinalov nezadovoljen z izbiro Frančiška, ker niso pričakovali takšnega obrata na populistično progresivno stran. Karkoli si mislimo o Svetem očetu (in kljub temu, da molimo zanj kot našega papeža), so njegove poteze zelo ideološko progresivne ter vnašajo do neke mere zmedo med verne katolike - predvsem na Zahodu, kjer je bila vera tako razrahljana.
Kaj menite, ali ima kardinal Sarah možnosti na naslednjem konklavu? Namreč tudi današnji papež na konsistorijih imenuje v zbor kardinalov predstavnike Tretjega sveta, ki pa so bolj ortodoksni kot le-ti iz Zahoda. Sploh Afrika s svojo trmasto konservativnostjo dobiva večji vpliv, tukaj je delno tudi kar konservativen azijski kontingent (z izjemo kardinala Tagleja iz Filipinov). Iz Afrike je bil v preteklosti močan kandidat nigerijski kardinal Francis Arinze. Kako vidite razvoj glede tega na naslednjem konklavu in trende v prihodnosti (v semeniščih so konservativni duhovniki, ki lahko nato vodijo k porastu konservativnih škofov. V ZDA imamo primere porasta novih konservativnih škofov kot je primer škofije Lincoln, v Nebraski)?
Vaš sledilec Rokc
Vaša izhodišča so zanimiva in podlaga za nadaljnjo razpravo.
IzbrišiSkorajda nemogoče je predvideti, kdo bo "zmagal" na naslednjem konklavu. Zdi se, da se pod papežem Frančiškom krepita oziroma strjujeta svoje vrste obe definirani cerkveni struji: tako progresistična kot pravoverna (konservativna). Poleg tega je nujno upoštevati dejstvo sredinske pragmatično-mlačne večine episkopata in kardinalata, ki se giblje tako, kakor "piha veter". Vprašanje je, komu se bo v prihodnje priključila ta večina in tako odločila rezultat.
Sicer pa ni toliko bistveno, kdo v določenem trenutku vodi Cerkev, kolikor to, da vsak posamezni katolik odgovorno (najprej pri samem sebi) skrbi za ohranjanje prave vere in pristno krščansko življenje v smeri svetosti.
Pozdravljeni,
IzbrišiKot ste rekli sta se oblikovali dve struji. Menim pa, da je za nadaljnji razvoj dogodkov pomembno upoštevati naslednje: v veliko državah na Zahodu zaradi hitrega upada novih duhovniških poklicev ter v absolutnem smislu ter predvsem v relativnem smislu hitre rasti tradicionalističnih duhovnikov, lahko sklepamo, da bo v prihodnosti prišlo tudi do porasta tradicionalno usmerjenih škofov tudi na Zahodu. To pomeni večjo možnost bolj tradicionalnega episkopata ter kardinalata v prihodnosti. Posledično to pomeni lahko več močnih tradicionalnih kandidatov in tako ne bomo imeli samo občasno kakšnega novega Arinzeja ali Saraha ampak več kardinalov te smeri. Zdi se, da bo v prihodnosti manjša ter bolj vase duhovno poglobljena Cerkev (kot jo je napovedoval že kardinal Ratzinger oziroma bodoči papež Benedikt XVI v 60.ih) bila bolj duhovno ter dogmatsko rigorozna in zavezana Tradiciji.
Ne pomeni pa to lažjega življenja za katolike ter njihove dušne pastirje. Če primerjamo sovražne napade na papeža Benedikta ter entuziastičen sprejem papeža Frančiška ter istočasno veliko paniko zahodnih medijev v času konklava v primeru izvolitve "zlobnega" Scole (ali kakšnega drugega tradicionalno navdahnjenega 'papabila') bo prihodnji morebitni bolj tradicionalno usmerjeni papež imel izjemno težko delo in se bo moral soočiti z bistveno bolj sovražno nastrojeno predvsem zahodno javnostjo. Navsezadnje tudi zato ker Zahod ne razume in ne spremlja trendov znotraj Cerkve: meni da smo ravno pred sprejemom ženskih duhovnic ter opustitvijo celibata, v resnici pa se počasi krepijo tradicionalne sile. Vemo kakšno je bil medijsko (ne)poročanje o zadnji družinski sinodi. Ko bodo takšne ugotovitve glede krepitve tradicionalne linije prišle v javnost bosta šok in jeza velika. Rokc