V eni svojih zadnjih kolumn pri
časniku L'Osservatore Romano nj. eminenca Robert kard. Sarah, ki ima naslov Tišina v bogoslužju – Da bi Gospodu rekli da,
pravi, da se mnogi verniki pritožujejo nad pomankanjem tišine v nekaterih
oblikah bogoslužja. Zabavno pove, da, če je naš »notranji mobitel« vseskozi
povezan z nekom in nečim, Bog ne more poklicati. V kolumni razlaga zahteve,
določbe in primernost tišine, ki pri sveti maši postane prava sveta tihota. Ta
sveta tihota, pravi, je bila od vedno del latinskega bogoslužja.
Na prošnjo nekaterih vernikov smo
tokrat tudi mi imeli sveto mašo brez vsakršnega petja. Ker se je spovedovanje
malce zavleklo, smo pred sveto mašo po rožnem vencu zmolili še Zadoščevanje evharističnemu Jezusu iz knjige msgr. Schneiderja.
Po sveti maši smo zbrali še nekaj
podpisov za Stalno skupino vernikov.
Zahvaljujemo se župniku, mašniku,
portalu Časnik.si ter vsem dobrotnikom.
AMDG
Pristopne molitve |
Confiteor strežnikov |
Lavabo |
Veliko povzdigovanje |
Tako umerjeno in pravilno usmerjeno!
OdgovoriIzbrišiMe pa preseneča in zelo veseli odprtost patrov jezuitov. Glede na dejstvo, da je izredni obred marsikje preganjan in da jezuiti niso znani kot tradicionalni, je to odraz velikega spostovanja, ki ga imajo do drugacnih poti. Hvalevredno!