PREMIŠLJEVANJE O SVETEM OBHAJILU
Iz spisov in govorov
Sv. Petra Julijana Eymarda
2.
KAKO SE PRIPRAVLJAMO NA OBHAJILO
Veliko
delo je to, kajti ne človeku,
ampak
Bogu pripravljate bivališče.
(1 Krn
29, 1)
S
sv. obhajilom prejmemo pod podobo hrane pravega Jezusa v svojo dušo in telo.
Jezus nas hoče spremeniti v samega sebe, daje nam najprej svojo svetost, nato
svojo blaženost in slavo.
Jezus
se v nas rodi, raste in se izpopolnjuje po obhajilu. Njegova edina želja je, da
ga prejemamo, in sicer pogosto. To je tudi nasvet in želja svete Cerkve, ki nam
daje na razpolago vsa sredstva posvečenja, da nas pripravi na dober prejem. Saj
so vsi njeni obredi naravnani na to, da nam obhajilo pripravijo in podele.
Če
bi poznali darove in kreposti, ki nam jih prinaša obhajilo, bi po njem
neprestano hrepeneli. Eno samo obhajilo lahko v trenutku iz človeka naredi
svetnika, saj prihaja v nas Jezus sam, nosilec vse svetosti. A obhajilo je
treba prav prejemati, z drugimi besedami: treba se je nanj dobro pripravljati
in primerno zahvaljevati.
I.
Priprava
je dvojna: na telesu in na duši.
Pri
telesni pripravi se zahteva post od polnoči naprej,[1] primerna
snažna zunanjost in dostojnost v obleki. Obhajilo je za kristjana kraljevsko
ženitovanje, obisk pri Božjem Kralju in praznik sv. Rešnjega Telesa za
obhajanca. Vse to zahteva od nas, da vestno poskrbimo za primerno zunanjost.
Duhovna
priprava pa zahteva, da je vest čista, to je brez smrtnega in kolikor je mogoče
tudi radovoljnega odpustljivega greha. Snaga je prvi okras hiše, kjer koga
sprejemajo. Če duša obhajanca ni zelo okrašena s krepostmi, pa naj ima vsaj to
snago, ki krepostim pripravlja pot.
Primerno
se nadalje zahteva pobožnost, zbranost duha, gorečnost v molitvi. Ljubezen do
Boga bi nas morala tako vnemati, da bi bili za obhajilo vedno pripravljeni.
Ljubezen hrepeni, zdihuje in medli po ljubljencu srca. Berač je vedno
pripravljen sprejeti miloščino.
II.
Z
živo vero moli Jezusa, navzočega v najsvetejšem Zakramentu, v hostiji, ki jo
boš prejel. Počasti ga s spoštljivim vedenjem in z globoko skromnostjo svojih
čutov; na znotraj pa z iskreno ponižnostjo in vsemi svojimi duhovnimi silami. V
trdni veri mu reci s sv. Tomažem: »Ti si moj Gospod in moj Bog!«
Zahvali
se za veliki dar Jezusove ljubezni, da te je povabil k obhajilni mizi, da je
prav tebe izbral med mnogimi drugimi boljšimi in vrednejšimi, da ga moreš
prejeti.
Hvali
njegovo modrost, da je zate iznašel in ustanovil veliki zakrament, da je prav
do tebe napeljal to reko življenja, ki se vije skozi vse rodove v teku
dvajsetih stoletij in prihaja nazadnje do tebe prav tako čista kot pri izviru.
Blagoslavljaj
njegovo vsemogočno dobroto, ki je znala premagati toliko težav, ki se ni
umaknila pred nobeno žrtvijo, pred nobenim ponižanjem, da se vsa preda tebi.
Poveličuj
neizmerno ljubezen, ki je zaradi nje postal v tem zakramentu večna žrtev za
tvoje rešenje, božja hrana tvojega življenja ter ljubeči in zvesti prijatelj v
tvojem izgnanstvu. Angele pokliči, da skupaj počastite svojega Boga in Kralja.
Milostna
sprava. Spoznal si darovalca in njegov odlični dar. Zdaj pa se za trenutek ozri
nase: oglej si svojo revščino, svojo nepopolnost, svoje dolgove; ponižaj se ob
pogledu na svojo nizkost in grešnost. Objokuj svoje grehe, priznaj, da te
onečaščajo, prosi milosti in usmiljenja. Takole reci Gospodu: Gospod, ali si
pozabil, kaj sem bil, namreč grešnik? In še zdaj sem tvoja najbednejša stvar.
Oh, in tudi v bodoče bom morda najbolj nehvaležno in nezvesto bitje. O, pač
nisem vreden, da bi te prejel! O, reci le, da mi odpuščaš, pa bom srečen. Pojdi
od mene, kajti grešnik sem, nevreden tvoje ljubezni! – Kesaj se tedaj svojih
grehov v hrepenenju po angelski čistosti in po svetosti presvete Device. Prosi
angele in svetnike, da se zavzamejo zate, daruj se Mariji, da te sama pripravi
za prejem sv. obhajila.
Predstavi
si nato, da ti govori Odrešenik mile besede: »Ker si ubog, prihajam k tebi; ker
si bolan, zato te prihajam ozdravit; da ti podelim svoje življenje in dam delež
svoje svetostim sem postavil zakrament. Pridi zaupno k meni, daruj mi srce,
samo to hočem od tebe.«
Nato
pa goreče prosi Gospoda, naj odstrani vse ovire in pride k tebi. S srčnim
hrepenenjem pričakuj ta trenutek življenja in sreče. Bodi pripravljen na
sleherno odpoved, samo da moreš prejeti obhajilo! In tedaj pohiti k nebeški
mizi, saj ti angeli zavidajo tolikšno srečo in nebo gleda nate z občudovanjem.
Jezus te pričakuje, pojdi, hiti na Jagnjetovo gostijo!
III.
Ko
pride trenutek obhajila, pa opusti vsako misel na svoje grehe. To bi bila
nevarna skušnjava, ki bi te lahko zavedla v žalost in nemir, kar oboje
nasprotuje pobožnosti. Prenehaj tedaj tudi z ustno molitvijo, ohrani si dušni
mir in se predaj sladkemu čustvu zaupanja v dobroto Jezusovo, ki te kliče in
čaka. Pojdi in prejmi svojega Boga ljubezni!
K
sveti mizi pristopi s sklenjenimi rokami in povešenimi očmi! Stopaj resno in
skromno. Poklekuj z radostjo in srečo v srcu.
Ko
se obhajaš, drži glavo mirno pokonci in povesi oči. Skromno odpri usta, jezik
položi na spodnjo ustnico in ga drži mirno, dokler ti duhovnik ne položi nanj
sv. hostije. Potem pa ga sprejmi v svoje prsi, na prestol svojega srca. Moli
Jezusa v mirni zbranosti in začni se mu zahvaljevati.
[1] Danes je
to olajšano na eno uro pred sv. obhajilom.
Povezava do prvega dela: Smisel svetega obhajila
Ni komentarjev:
Objavite komentar