Zakrament sv. birme deli
običajno samo škof, izredno pa tudi pooblaščeni mašnik. Preden se ta zakrament
deli, razvrsti duhovnik birmanke in birmance tako, da so dekleta s svojimi
botrami na levi in birmanci s svojimi botri na desni; vsi botri stojijo vsak za
svojim birmancem.
Birmanci pokleknejo, škof
pa moli pred oltarjem k Svetemu Duhu, zatem se obrne k birmancem, razprostre
roke in prosi, naj nadnje pridejo darovi Sv. Duha. Potem naredi nad njimi
znamenje križa. To je prvi blagoslov in pomeni, da se moramo za milost sv.
birme zahvaljevati Jezusovi smrti na križu.
Nato škof vsakemu
birmancu posebej položi roke na glavo, ga pokliče z imenom in ga pokriža na
čelu s sveto krizmo, govoreč: »Zaznamujem te z znamenjem križa in potrjujem te
s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« To sta vidni
znamenji birme. Polaganje rok pomeni, da pride Sv. Duh nad birmance in da ti postanejo
Kristusovi vojščaki ter božja lastnina. Maziljenje s sveto krizmo pomeni, da ta
zakrament daje moč za boj proti sovražnikom zveličanja ter milost, da se mora
birmanec varovati gnilobe greha. Križ na njegovem čelu naj ga opominja, naj se
ne sramuje pred svetom izpričevati vere v Križanega. Medtem ko škof birma,
položi boter desno roko na birmančevo desno ramo v znamenje, da mu bo v
nevarnosti duhovnega boja vselej stal ob strani in ga z besedo in zgledom
potrjeval v krščanskem življenju.
Takoj po maziljenju škof
vsakega birmanca udari na lice, v opomin, naj bo pripravljen trpeti za Jezusa.
Na koncu škof za birmance
moli, da bi ohranili božjo milost in z njo sodelovali. V ta namen jim podeli
blagoslov, ki se glasi: »Blagoslovi vas Gospod s Siona, da boste vse dni
gledali srečo Jeruzalema in dosegli večno življenje.« To je tudi drugi in
obenem zadnji blagoslov pri sveti birmi, pri katerem morajo biti navzoči vsi
birmanci.
Povzeto po: Stroj,
Alojzij; Liturgika Nauk o bogočastnih obredih sv. katoliške Cerkve, 1922
Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, str. 52-53.
Ni komentarjev:
Objavite komentar