Leta 1996, ko je bil sedanji
papež Frančišek v Buenos Airesu pomožni škof, se je zgodil osupljiv
evharistični čudež. Pomožni škof je ukazal, naj se pridobi slikovno gradivo in opravi znanstvena preiskava.
Rezultati so osupljivi.
Alejandro Pezet je 18.
avgusta 1996 daroval večerno sveto mašo v eni izmed katoliških cerkva v
trgovskem središču Buenos Airesa. Po obhajilu vernikov je prišla k njemu neka gospa
in mu povedala, da je videla odvrženo hostijo, ki je ležala na svečniku pri
vhodu v cerkev. Fr. Alejandro je odšel nazaj in našel oskrunjeno hostijo. Ker
je ni mogel več zaužiti, jo je odnesel v posodico z vodo in jo položil v
tabernakelj stranske kapele Presvetega Zakramenta. V ponedeljek, 26. avgusta je
odprl tabernakelj in začuden zagledal hostijo, ki je krvavela. O tem je takoj
obvestil takratnega pomožnega škofa Jorge Bergoglia, ki je dal navodila, naj se
hostija profesionalno fotografira. Fotografije so nastale 6. septembra.
Fotografije kažejo hostijo, ki se je očitno povečala, krvaveči del hostije pa
je postal meso. Hostija je ostala več let v tabernaklju, zadeva pa je ostala v
strogi tajnosti. Ker hostija ni utrpela vidnega razpadanja, je Jorge Mario
Bergoglio odvedel znanstveno preiskavo. 5. oktobra 1999 je dr. Castanon v
prisotnosti kardinalovih predstavnikov vzel vzorec krvavečega fragmenta in ga
poslal v New York na analizo. Ker ni hotel vplivati na izid raziskave, namenoma
ni obvestil raziskovalne ekipe o izvoru vzorca. V znanstveni ekipi je sodeloval
tudi dr. Frederic Zugiba, znan kardiolog in forenzični patolog. Na podlagi
raziskave je ugotovil, da je snov pravo meso, kri pa vsebuje človeški DNK.
Zugiba je pričal takole: »Analiziran material je del srčne mišice iz stene
levega prekata srca blizu srčnih zaklopk. Mišica opravlja nalogo kontrakcije
srca. Treba je upoštevati, da levi srčni prekat črpa kri v vse dele telesa. Srčna
mišica je v vnetnem stanju in vsebuje
veliko število belih krvničk. To nakazuje, da je bilo srče v času raziskave
živo. Prepričan sem, da je bilo srce živo, saj bele krvničke zunaj živečega
organizma izumrejo. Da se ohranijo, nujno potrebujejo živeči organizem. Njihova
prisotnost kaže na to, da je bilo srce živo, ko so jemali vzorec tkiva. Še več.
Te bele krvničke so predrle tkivo, kar kaže, da je bilo srce pod velikim
naporom, kot če bi kdo to osebo hudo tolkel po prsnem košu.«
Dva Avstralca, novinar
Mike Willesee in odvetnik Ron Tesoriero, sta bila priči analize. Ker sta vedela
za izvor tkiva, sta bila osupla nad pričevanjem dr. Zugiba. Mike Willesee je
vprašal znanstvenika, kako dolgo bi lahko preživele krvne celice, ki izhajajo
iz človeškega tkiva, ki je bilo shranjeno v vodi. Dr. Zugiba je odgovoril, da
bi propadle v roku nekaj minut. Novinar mu je razkril, da je bil vzorec najprej
shranjen mesec dni v navadni vodi, nato še tri leta v destilirani vodi. Šele
nato je bil vzorec vzet v analizo. Dr. Zugiba je bil zbegan nad tem dejstvom.
Izjavil je, da tega ne zmore znanstveno pojasniti. Dr. Zugiba je še vprašal:
»Nekaj mi morate pojasniti: če je ta vzorec prišel od osebe, ki je umrla, kako
je potem mogoče, da so se celice premikale, ko sem proučeval vzorec? Če srce
prihaja od nekoga, ki je umrl leta 1996, kako je lahko potem še živo?« Mike
Willesee ga je nato seznanil s tem, da vzorec prihaja od bele, nekvašene
hostije, ki je bila posvečena in se je skrivnostno spremenila v krvavo človeško
meso. Osupel nad tem podatkom je raziskovalec dejal: »Kako in zakaj bi
posvečena hostija spremenila svoj značaj in postala živeče človeško meso in kri
bo znanosti nerazložljiva skrivnost – skrivnost nad njenimi zmožnostmi.«
Dr. Ricardo Castanon
Gomez je šel še dlje. Zahteval je, da se poročilo laboratorijske preiskave
čudeža v Buenos Airesu primerja z laboratorijskim poročilom preiskave
evharističnega čudeža iz 8. stoletja v kraju Lanciano, ne da bi se razkril
izvor testnih vzorcev v poročilih. Preiskovalci, ki so analizirali in
primerjali obe poročili, so zaključili, da obe laboratorijski poročili govorita
o vzorcu, ki izvira od iste osebe.
Na spodnjem posnetku dr.
Castanon sam pojasnjuje evharistični čudež.
Ni komentarjev:
Objavite komentar