ponedeljek, 13. junij 2016

Za nasprotovanjem tradicionalni latinski sveti maši stoji hudič



Katolik po svoji vesti ne more sovražiti tradicionalne latinske svete maše. Ne more zaničevati tako častitljivega obreda, ki je neštetim dušam pomagal na poti k svetosti. Kljub temu pa je veliko modernistov, ki proti tradicionalni liturgiji uporabljajo besede največjega prezira. Kdo jih nagiba k gojenju čustev odpora do vsega, kar ima okus po »tradiciji« v krščanskem življenju? Kdo je ta, ki jih ščuva k preganjanju in nasprotovanju katolikom, ki so zvesti tradiciji? Hudič!

Blaženi Gabriele Maria Allegra (1907–1976), pobožni frančiškan, misijonar, ki je v kitajščino prevedel celotno Božjo besedo, je o tem napisal nekaj močnih besed:

Ko pomislim, da se latinščine ne študira več, da smo tudi v tem sledili protestantom, ali točneje, nekaterim protestantskim sektam, ko pomislim, da so neizmerna latinska patristična literatura, najodličnejši dokumenti zgodovine božje Cerkve na Kitajskem, ki so napisani v latinskem jeziku, zapečateni za duhovnike prihodnosti, in dodajam, ko pomislim, da so za nas frančiškane vsi naši viri in vsa naša velika dela napisana v latinščini, dobim solzne oči, in to ne metaforično. […] V določenih dvoumnostih v liturgiji in disciplini, v nasprotovanju latinščini, sveti maši Pija V. in gregorijanskemu petju, […] v teološkem pluralizmu, v indigenizaciji lokalnih Cerkva sam vidim navzočnost tistega, ki mu pravimo inimicus homo, satanovo delo. (citat iz »Ideo multum tenemur Ei«, zvezek III, 23. avgust 1975)


Na to temo priporočamo še: Hudič sovraži Tradicijo - beseda eksorcista

8 komentarjev:

  1. Kaj mislite s tem, ko pravite: "besede prezira"? Lahko navedete kak primer tega tako strašnega klevetanja?
    Treba pa se je zavedati tudi, da citirani odlomek izraža OSEBNO mnenje nekega duhovnika, kar pa ne pomeni nujno da za samem odporom, ki ga vernik/teolog/duhovnik/redovnik ali redovnica stoji prav sam hudič, kakor je posplošeno v objavi. Drugi vatikanski koncil je odločil, da more Cerkev naprej s časom, da mora Cerkev začeti s prenovo, zatorej res ne razumem kaj je tako spornega, če se bogoslužje opravlja v domačem jeziku.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ki ga vernik/teolog/duhovnik/redovnik ali redovnica čuti*

      Izbriši
    2. Bogoslužje v domačem jeziku ni sporno. Sporno in nesprejemljivo pa je, da se v imenu drugega vatikanskega koncila preprečuje dostopnost do tradicionalne latinske maše in pljuva po njenih podpornikih.

      Zakon Cerkve je jasen: rimski obred obstaja v dveh oblikah (starejši/tradicionalni in novejši/pokoncilski), ki naj se medsebojno bogatita. Zato je povsem zgrešeno iz cerkvenega življenja izganjati tiste, ki se želijo udeleževati starejšega mašnega obreda.

      Izbriši
    3. Kolikor vem, maše po starem obredu še vedno so. in sicer kar pogosto v Dravljah. Ne razumem zakaj se govori o izganjanju ljudi, ki želijo obiskovati ta obred, iz cerkvenega življenja. Tudi dostopnost ni nikomur preprečena. Vem, da marsikdo, če že ne v Sloveniji, hodi na tovrstno mašo v Italijo.
      Še vedno pa nimam odgovora na vprašanje, na kakšen način se izraža ta prezir. Verjamem pa da je, sploh če ste duhovnik, ta tema kočljiva.

      Izbriši
    4. Enkrat mesečno organizirane tradicionalne latinske maše brez stalnega (vnaprejšnjega) urnika v za to le delno primerni oziroma opremljeni cerkvi, kjer naj bi se zbirali verniki iz vse Slovenije, ne pomeni ravno neke široke dostopnosti, še manj primerljivosti z ostalimi zahodno- in srednjeevropskimi državami... Vsekakor pa smo hvaležni, da nam je v trenutnih razmerah omogočeno vsaj to, a takšne razmere ne morejo trajati v nedogled, morajo se izboljšati na uradni (nad)škofijski ravni, saj je to enostavno pravica vernikov!

      Glede ostalega pa vam z veseljem odgovorimo, če se nam pridružite pri kakšni maši in/ali po njej na družabnem delu.

      Izbriši
  2. Pri meni je ravno obratno, obožujem tradicionalno latinsko mašo in preziram novus ordo - ali je s tem kaj narobe? Nekako ne vidim tega "medsebojnega bogatenja in dopolnjevanja".

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Beseda "prezir" je gotovo neprimerna. Kakršnekoli so že hibe novega mašnega obreda, imamo še vedno opraviti z liturgijo sv. Cerkve. Skratka, pri njej se Jezus Kristus enako daruje v naše odrešenje kot pri stari.

      Poleg tega tudi nova liturgija lahko izpade zelo dostojanstveno, če je primerno izvedena, se pravi s primerno glasbo, "ad orientem" ipd.

      Izbriši
  3. Če pošteno povemo, je takšnega in drugačnega prezira med duhovščino (škofi in "mašniki") veliko. Najde se ga v mnogih oblikah. Lahko govorimo o preziru, ker ne gre le za morebitno nestrinjanje ali kaj podobnega. Če v tej smeri govorimo o veliki nepoučenosti vernikov, bi še prej morali govoriti o nepoučenosti duhovščine. Če bi slednja, torej moji sobratje, bili količkaj poučeni, za kar bi pa morali tudi sami kaj poskrbeti, bi morda bilo stanje kaj boljše. Tudi navajanje 2. vatikanskega cerkvenega zbora je velikokrat zelo pavšalno. Zadnji koncil marsičesa ni rekel, marsičesa ni preklical... Gotovo se strinjam, da bi bilo pravilno in dostojno maševanje po novem obredu že velik korak naprej, vendar se za to ne skrbi.

    OdgovoriIzbriši

AdDominum

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...